V majhnem plašču besed: Miniaturne knjižice od sumerske glinene ploščice do Biblije na čipu

Na razstavi v okviru sporeda dogodkov Ljubljane, Svetovne prestolnice knjige, je na ogled več kot 1300 knjižic, ki izvirajo iz 52 držav, natisnjene pa so bile od sredine 17. stoletja do danes. Med njimi so tudi tri knjige, ki so vpisane v Guinnessovo knjigo rekordov.

Razstava eksponatov iz zasebne zbirke dr. Martina Žnideršiča prikazuje zgodovinski razvoj miniaturnih knjig od originalne glinene sumerske ploščice iz obdobja okrog leta 2.400 pr. n. št. do Biblije na čipu.

Slednja je v Guinnessovo knjigo vpisana kot najmanjša knjižna reprodukcija na svetu. Na posebej obdelanem silikonskem čipu velikosti 5 x 5 mm je s črkami iz 14-karatnega zlata natisnjenih več kot 180 tisoč besed nove zaveze v angleščini. Besedilo je mogoče brati le ob šeststokratni povečavi. Na ogled je tudi najmanjša knjiga na svetu, Kameleon Antona P. Čehova, ki meri 0,9 X 0,9 milimetra.

Razstava predstavlja spretnost tiskarskih mojstrov, iluminatorkev in oblikovalcev miniaturk, kakršen je bil na primer Karolý Andrusko, ki je sam ustvaril 220 miniaturk in jih okrasil z lesorezi in linorezi. Predstavljene so tudi založbe, ki izdajajo miniaturne knjige.