Samostan Stična

Cistercijanski samostan v Stični sodi med najpomembnejše zgodovinske spomenike v Sloveniji. Samostan, ki ga je leta 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin I, je nekdaj sodil med pomembnejša središča kulturnega in gospodarskega življenja na Slovenskem. Med ostalim so v njem nastali tudi znameniti Stiški rokopisi. V samostanu še danes bivajo menihi, v njem pa deluje tudi Slovenski verski muzej.

Arhitekturne značilnosti samostanskega kompleksa odražajo vse poglavitne evropske umetnostne sloge: od začetne romanike prek gotike in renesanse do poznega baroka. Najstarejše jedro samostana, ki ga tvorita križni hodnik in redovna cerkev, se je ohranilo vse do danes.

V muzeju je na ogled stalna samostanska zbirka, v kateri so poleg zgodovine samostana predstavljena najpomembnejša poglavja v zgodovini katoliške vere na Slovenskem ter dela sakralne umetnosti. V okviru obiska muzeja si je mogoče ogledati tudi dele samostana, ki so odprti za javnost ter samostansko baziliko z znamenitim baročnim oltarjem in freskami.

V Stični se vsako leto (novembra ali decembra) odvija tradicionalni umetniški Festival Stična. V okolici Stične sta posebej vredna ogleda še arheološko najdišče Cvinger nad Virom ter Gotska cerkev sv. Lamberta na Pristavi.