Zgodovina Ljubljane

View Grid Story

Legenda o nastanku Ljubljane

Legenda o nastanku Ljubljane

Ljubljano naj bi, kot govori legenda, ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki je kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši Argonavti na ladji Argo pobegnil prek Črnega morja v reki Donavo in Savo vse do Ljubljanice. Tam so Argonavti razstavili ladjo, jo prenesli do Jadranskega morja, kjer so jo spet sestavili in se vrnili v Grčijo. Na poti k morju, ob izviru reke Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru in barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel s pošastjo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila Ljubljanski zmaj, ki danes domuje vrh grajskega stolpa v ljubljanskem mestnem grbu.

Najstarejše kolo na svetu

Najstarejše kolo na svetu

Leta 2002 so arheologi na Ljubljanskem Barju našli ostanke najstarejšega kolesa na svetu, ki je bilo izdelano med letoma 3350 in 3100 pr.n.š. Kolo je narejeno iz jesenovega lesa in v premeru meri 72 centimetrov. Os kolesa je izdelana iz hrastovega lesa in meri 124 centimetrov. Kolo hranijo v Mestnem muzeju Ljubljana, a trenutno še ni na ogled, ker je v postopku restavriranja.

Prvi prebivalci

Prvi prebivalci

Okrog leta 2000 pred našim štetjem so na Ljubljanskem barju prebivali mostiščarji. Živeli so v mostiščih oziroma koliščih, lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, izdolbenih iz debel, imenovanih drevaki, preživljali pa so se z lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Skozi Ljubljanska vrata, katerih zemljepisna lega je bila od nekdaj izjemno pomembna, so se že zgodaj selili številni narodi in ljudstva. Na območju današnje Ljubljane je najprej stala naselbina Venetov, nato Ilirov, še pozneje ilirsko-keltskih Japodov, v 3. stoletju pa so Ljubljansko kotlino poselili keltski Tavriski.

Čas rimske Emone

Čas rimske Emone

Emona, prvo ime današnje Ljubljane, ki je postalo znano v rimskem času, je najbrž keltskega izvora. Pred 1. st. pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila Ljubljanska kotlina del kraljestva Norik. Emona je bila kot strateška postojanka, ki je odigrala pomembno vlogo v številnih vojnah, utrjena z močnim obzidjem. Štela je 5000 do 6000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane. Hiše so bile zidane, imele so javno kanalizacijo, centralno ogrevanje, bile so ometane z barvanimi stenami in mozaičnimi tlaki. Več o rimski Ljubljani

Emona, antična prednica Ljubljane

Emona, antična prednica Ljubljane

Emona je bila med ostalim pomembno zgodnjekrščansko središče s cvetočo trgovino. Mesto je imelo tudi svoje božanstvo, boginjo Equrno, ki so jo častili na Barju. S propadom zahodnega rimskega cesarstva je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili Huni z Atilo na čelu, v času preseljevanja narodov pa je mesto za dolga desetletja zagrnil somrak. Slovanski predniki so v te kraje prišli ob koncu 6. stoletja in začeli svojo naselbino graditi v varnem zavetju grajskega griča. Postopoma je začelo nastajati srednjeveško mesto. Več o rimski Ljubljani

Srednji vek v Ljubljani

Srednji vek v Ljubljani

Slovansko prebivalstvo je v 9. stoletju prehajalo pod upravo Frankov. Pogosti so bili tudi vpadi Madžarov, ki so jih porazili Nemci in okrog leta 1000 ozemlja razdelili svojim plemiškim rodbinam. Med leti 1112 in 1125 je plemeniti Rudolf iz Tarcenta tako podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Dokument, ki priča o tem, velja za prvo omembo Ljubljane. Kasneje je Ljubljanska kotlina prešla v roke rodbine koroških vojvod Spanheimov.

Ljubljana dobi mestne pravice

Ljubljana dobi mestne pravice

Skokovit vzpon Ljubljane, ki se je takrat imenovala Laibach, se je začel v 13. stoletju. Mesto so takrat sestavljala tri jedra: Stari, Mestni in Novi trg. Vsako od njih je bilo ograjeno z obzidjem. V mesto je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji (Špitalski) in Zgornji (Čevljarski, nekoč imenovan Mesarski) most. Mesto je leta 1220 pridobilo mestne pravice, med ostalim pa so na gradu kovali tudi lasten denar. Meščani, predvsem obrtniki, so bili razdeljeni v cehe.

Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj Otokar Premisl, leta 1278 pa je Ljubljana v okviru Kranjske prišla pod habsburško oblast. Habsburžani so podelili kar 39 trgovskih in drugih privilegijev, kar je vanjo privabilo trgovce in obrtnike z vse Evrope. Leta 1461 so v Ljubljani ustanovili tudi škofijo in cerkev sv. Nikolaja je postala stolnica.

Razcvet slovenske kulture

Razcvet slovenske kulture

V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi v umetnosti. Znani sta bili slikarski delavnici Janeza Ljubljanskega in Ljubljanska kiparska delavnica. Po potresu leta 1511 so mesto obnovili v renesančnem slogu in ga na novo obzidali. Ljubljana, ki je štela 5000 prebivalcev (okoli 70 % po jeziku Slovencev), je v 16. stoletju postala središče slovenskega protestantizma in hkrati kulture. Primož Trubar je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, Jurij Dalmatin pa je prevedel Biblijo. V tistem času je Ljubljana dobila prvo srednjo šolo, javno knjižnico in tiskarno. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter protireformacija.

Barok zaznamuje podobo Ljubljane

Barok zaznamuje podobo Ljubljane

Leta 1597 so v mesto prispeli jezuiti in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v kolegij. Konec 17. stoletja je bila ustanovljena Academia operosorum, družba učenjakov po italijanskem vzoru. Slednji so v mesto med drugim vabili tuje stavbarje in kiparje. Tako je renesančno podobo mesta prekril barok. Hiše so dobile nova pročelja, nadzidali so jim tretje nadstropje, notranjščine pa so krasila arkadna dvorišča in stopnišča. V baročnem slogu so prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva. Krona baročne ustvarjalnosti v Ljubljani so bila dela kiparja Francesca Robbe.

Ena najstarejših filharmonij na svetu

Ena najstarejših filharmonij na svetu

Leta 1701 je bila ustanovljena Academia philharmonicorum, eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani Filharmonične družbe, ki jo je nasledila, so bili tudi skladatelji Haydn, Beethoven in Brahms, violinist Paganini, v letih 1881–1882 pa je bil med njenimi dirigenti tudi Gustav Mahler. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.

Čas Napoleona in Ilirskih provinc

Čas Napoleona in Ilirskih provinc

Pod francosko okupacijo (1809-1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Eden uradnih jezikov je postala slovenščina, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo visoko šolo. Znova pod avstrijsko oblastjo, je leta 1821 Ljubljana gostila kongres Svete alianse, ki se ga je udeležilo več evropskih vladarjev in naj bi zavrl prizadevanja narodov za politične svoboščine in ustavnost. V spomin na ta dogodek je eden osrednjih trgov dobil ime Kongresni trg.

Prešeren in obdobje Romantike

Prešeren in obdobje Romantike

V prvi polovici 19. stoletja je mesto spreminjalo svojo podobo. Med ostalim so uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite ali železne mostove. V tistem času je v Ljubljani ustvarjal tudi France Prešeren (1800-1849), najpomembnejši slovenski pesnik, ki je pripadal smeri takratne Romantike, v spomin pa se je zapisal tudi s svojimi prizadevanji za posodobitev slovenskega jezika. Posebej znane so njegove pesmi v obliki soneta, kakor tudi besedilo Zdravljice, slovenske himne.

Prihod železnice in hiter napredek

Prihod železnice in hiter napredek

Leta 1849 je z Dunaja pripeljal prvi vlak in osem let pozneje je bila dokončana še povezava s Trstom. Leta 1869 je imelo mesto 22.593 prebivalcev. V 60. letih je bila ustanovljena Slovenska matica. Ljubljana je postajala kulturno središče vseh Slovencev. Leta 1895 je mesto doživelo katastrofalen potres. Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti. Nastale so nove ulice in zraslo je veliko zgradb v secesijskem slogu.

Ljubljana ob prelomu stoletja

Ljubljana ob prelomu stoletja

Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907). Prva svetovna vojna je vplivala na mesto le od daleč. Leta 1918, po razpadu Avstro-Ogrske, je Ljubljana postala upravno, politično in kulturno središče Slovenije v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V času kraljevine so bile ustanovljene Univerza (1919), Narodna galerija (1918) ter Akademija znanosti in umetnosti (1938).

Arhitekt Plečnik zaznamuje podobo mesta

Arhitekt Plečnik zaznamuje podobo mesta

Sredi 30. let je Ljubljana štela že več kot 80.000 prebivalcev. Predvsem za Bežigradom so po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nova naselja. V času med vojnama pa je podobo mesta oblikoval tudi arhitekt Jože Plečnik, ki je v svojem delu dosegel spravo med romanskim barokom in germansko secesijo. Njegov pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime Plečnikova Ljubljana.

2. svetovna vojna in povojna Jugoslavija

2. svetovna vojna in povojna Jugoslavija

Med drugo svetovno vojno je mesto zasedla najprej italijanska in nato še nemška vojska. Da bi zlomili močno odporniško gibanje, so okupatorji leta 1942 mesto obdali s 30 km bodeče žice, po sledeh katere danes poteka sprehajalna pot. Po vojni je Ljubljana postala glavno mesto Slovenije, ene šestih republik socialistične Jugoslavije. To je bil čas skokovitega gospodarskega razvoja, ki je privabil številne nove prebivalce, in mesto se je razširilo.

Prestolnica samostojne Slovenije

Prestolnica samostojne Slovenije

Na plebiscitu 23. decembra 1990 so se prebivalci Slovenije odločili za lastno, samostojno in neodvisno državo, ki je bila razglašena 25. junija 1991 in Ljubljana je postala njena prestolnica. Maja leta 2004 je Slovenija vstopila v Evropsko unijo.

Ljubljana v letnicah

2000 pr.n.št. Prve moštiščarske naselbine na ljubljanskem barju.
1200 pr.n.št. Z vzhoda se v Ljubljansko kotlino priseli novo ljudstvo (kultura žarnih grobišč).
1000-700 pr.n.št. Prva poselitev Ilirov in Venetov.
400 pr.n.št, Čas naselitve keltskih plemen.
okrog 50 pr.n.št. Rimski vojaški tabor na tem območju.
14 n.št. Na jugozahodu današnje Ljubljane zgrajena rimska naselbina Iulia Aemona (Emona).
600 Prihod Slovanov, propad Emone.
800 Ozemlje pride pod frankovsko nadoblast.
med 1112 in 1125 Prva pisna omemba Ljubljane.
1200 Ljubljana, takrat imenovana Laibach, dobi mestne pravice.
1243 Ljubljana je prvič omenjena kot mesto.
1270 Češki kralj Otokar Premisl zavzame Ljubljano.
1278 Ljubljana po padcu Otokarja pripade Habsburžanom.
1335 Ljubljana postane glavno mesto Kranjske pod neposredno habsburško oblastjo.
1415 Uspešna obramba pred prvim turškim napadom.
1442 Ulrik II. Celjski napade Ljubljano z metalnimi stroji.
1461 Ustanovitev škofije; cerkev Sv. Nikolaja postane stolnica.
1504 Izvoljen je prvi ljubljanski župan.
1511 Prvi hud potres, ki prizadane mesto.
1536 Protestanti ustanovijo stanovsko latinsko šolo, ki je dosegla stopnjo gimnazije.
1597 V Ljubljano pridejo Jezuiti in čez dve leti osnujejo svojo gimnazijo.
1693 Ustanovitev Academie Operosorum, ki je združevala vse pomembne kranjske učenjake.
1701 Ustanovitev Academie Philharmonicorum.
1754 Ima Ljubljana 9.300 prebivalcev.
1773-1781 Gradnja Gruberjevega prekopa in Gruberjeve palače.
1797 Izide prvi slovenski časopis.
1809-1813 Ljubljana je glavno mesto Ilirskih provinc.
1821 V Ljubljani se odvija kongres Svete alianse.
1849 Dokončana je železniška povezava z Dunajem.
1857 Dokončana je železniška povezava s Trstom.
1861 Začne delovati javna plinska razsvetljava.
1890 Dokončan je mestni vodovod.
1895 Hud potres uniči Ljubljano. Po potresu Ljubljana dobi sodobnejšo podobo.
1898 Ljubljana dobi javno električno razsvetljavo.
1901 Po ljubljanskih ulicah začne voziti tramvaj.
1918 Ustanovitev Kraljevine SHS. 
1919 Ustanovitev ljubljanske Univerze.
1941 Italijanska okupacija.
1942 Ljubljana je obdana z bodečo žico.
1943 Nemška okupacija.
1945 Osvoboditev Ljubljane, ki postane glavno mesto Ljudske republike Slovenije v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije.
1958 Oddajati začne prvi redni televizijski program.
1991 Ljubljana praznuje razglasitev neodvisnosti Slovenije.
2004 Slovenija se pridruži Evropski uniji.
2008 Slovenija predseduje Evropski uniji.