Kranj

Kranj, četrto največje slovensko mesto, leži ob sotočju rek Save in Kokre. Na severu mesto obdajajo vrhovi Karavank, na južni strani mesta pa se razprostira rodovitno Sorško polje.

Območje Kranja je bilo prvič poseljeno v kameni dobi, v 4. tisočletju pred našim štetjem. Z lego na konglomeratnem pomolu med rekama Savo in Kokro je bilo naravno dobro zavarovano, kljub temu pa so morali mesto zaradi strateške lege v različnih zgodovinskih obdobjih zavarovati z obzidji in obrambnimi stolpi.

Srednjeveško staro mestno jedro Kranja je najzanimiveje zasnovanih starih mestnih jeder v Srednji Evropi. Zgrajeno je v značilni obliki piramide, ki jo poudarjajo cerkveni zvoniki, njeno temeljno stranico pa tvori mestno obzidje z obrambnimi stolpi, utrdbo in orožarno. Najbolj je bilo mesto ranljivo na severu, kjer so arheologi našli ostanke prazgodovinskega utrdbenega jarka iz 7. stoletja pred našim štetjem, kasnejše srednjeveško obzidje pa je bilo tu debelo kar deset metrov. Celotno mestno obzidje je bilo dolgo 870 metrov in dodatno utrjeno z devetimi stolpi.

Kranj odlikujejo bogata kulturna, zgodovinska, tehniška in naravna dediščina. Neizbrisen pečat je v Kranju pustila tudi vrsta pomembnih Slovencev, med njimi France Prešeren (1800-1849), največji slovenski pesnik, pesnik in pripovednik Simon Jenko (1835-1869), baročni slikar Leopold Layer (1752-1828), izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar (1814-1864) ter slovenski politik in časopisni urednik Janez Bleiweis (1808-1881).

Mesto Kranj, ki je od leta 1983 tudi zaščiteno kot kulturni spomenik, je danes sodobno mesto, v katerem se dediščina in tradicija na zanimiv način prepletata s sodobnim načinom življenja.