Skok na vsebino

Stalnici med nalogami Kongresnega urada pri Turizmu Ljubljana sta tudi zbiranje in urejanje podatkov za koledar kongresnih prireditev, katerih cilj je ustvariti čim celovitejši pregled mednarodnih srečanj znanstvenih in strokovnih združenj, ki se odvijajo v Ljubljani. Čeprav je predvsem akademski sektor težko zajeti v popolnosti, seznam podaja solidno sliko o dogodkih, ki k nam privabijo številne priznane tuje strokovnjake in udeležence. In kaj pokaže pogled na kongresni koledar za leto 2013?

Naj uvodoma pojasnimo, da v koledar uvrščamo tiste dogodke, ki ustrezajo postavljenim osnovnim merilom, ki so: (1) srečanje znanstvenega ali strokovnega združenja, (2) mednarodni dogodek ali dogodek z večino tujih udeležencev (naročnik ali pokrovitelj srečanja je iz tujine; izvzeti so dogodki, kjer so tuji le predavatelji, udeleženci pa iz Slovenije), (3) večdnevno srečanje in (4) najmanj 100 udeležencev.

Kongresni urad za Ljubljano dodatno vodi evidenco tovrstnih srečanj z vsaj 50 udeležencev, saj te raziskave hkrati služijo za oddajo podatkov, vezanih na mednarodno kongresno statistiko, ki jo izvaja panožno združenje ICCA (International Congress and Convention Association), v katerega je ljubljanski urad včlanjen.

Kongresni koledar je objavljen v zavihku za organizatorje srečanj na ljubljanskem destinacijskem portalu, kjer poleg tekočega leta najdete tudi arhiv od leta 2005. Koledar je živ dokument, ki ga sproti dopolnjujemo, in dobrodošel je vsak nov podatek, ki ga je mogoče Kongresnemu uradu sporočiti tudi s pomočjo spletnega obrazca.

Delo pri kandidaturah za mednarodne kongrese je tek na srednje ali celo dolge proge, saj so nekateri projekti, morda šele v prvi fazi pridobivanja, navidezno zelo oddaljeni – segajo tja do leta 2017 ali celo 2018. Trenutno pa si posamezni partnerji (ali povezano, s skupnimi močmi) prizadevajo pridobiti dogodke v naslednjih treh letih.

Že sedaj lahko sicer rečemo, da kongresno leto 2013 ne bo noben presežek. V mnogih destinacijah se občasno zgodi, da se krivulja eno leto obrne navzdol, in to je dostikrat posledica spleta dejavnikov in okoliščin. V ljubljanskem primeru je ta negativni obrat lahko posledica globalne ekonomske krize pred tremi, štirimi leti in tudi vse konkurenčnejše ponudbe mest, ki so prav v tej luči začela med drugim ponujati subvencije organizatorjem kongresov. Tovrstne podpore so danes že skoraj same po sebi umevne in zagotovo zvišujejo privlačnost destinacij, ki naročnikom ponujajo najboljše možne finančne pogoje za izvedbo dogodka. Za mnoga združenja danes kongresi namreč predstavljajo glavni vir prihodkov za njihovo delovanje in nanje gledajo popolnoma s podjetniškega vidika. Tudi Ljubljana je v sodelovanju s partnerji, povezanimi v t. i. Ljubljana Strategic Bidding Team, nedavno oblikovala »paket destinacijske podpore« za mednarodne kongrese z več kot 500 udeležencev.

Med večjimi dogodki v letu 2013 omenjamo v sredini julija konferenco Evropskega združenja anketnega raziskovanja (ESRA), ki se bo odvijala na Fakulteti za družbene vede. V zadnjem tednu septembra pa se bo v Cankarjevem domu sestalo okoli 1000 udeležencev kongresa Evropskega združenja pediatrične revmatologije (PreS). Ostale konference so večinoma manjše, saj prevladujejo tiste med 200 in 250 udeležencev.

Obeti za naslednji dve leti že sedaj kažejo dobro. V letu 2014 je med potrjenimi dogodki kar nekaj takih, kjer se pričakuje blizu 1000 ali tudi do 1500 udeležencev. To so: Regionalno srečanje WPA Svetovnega psihiatričnega združenja (Cankarjev dom), 40. Svetovna skavtska konferenca WSOM (Gospodarsko razstavišče) in 14. Kongres Evropskega združenja agrarnih ekonomistov EAAE (na Gospodarskem razstavišču).

Poleg »klasičnih« kongresov se v Ljubljani, pretežno v hotelih s konferenčnimi zmogljivostmi, odvijajo tudi korporacijski dogodki domačih in tujih naročnikov ter udeležencev, ki jih Kongresni urad pri Turizmu Ljubljana ne uvršča v koledar, ker organizatorji praviloma ne želijo objaviti teh podatkov. Sliko zaokrožijo mednarodne sejemske prireditve s spremljevalnimi strokovnimi programi ter motivacijska oziroma incentive potovanja, ki poudarjajo izkustveno, aktivno, povezovalno in turistično vsebino. Če je še pred nekaj leti veljalo, da sta Bled in Portorož najprivlačnejši destinaciji za incentive programe, je z razvojem raznolikih produktov in ponudbe Ljubljana vse prisotnejša tudi v tem segmentu. Za tuje naročnike pa je zmagovalna kombinacija vseh treh, kar je velika primerjalna prednost, ki jo lahko ponudimo zaradi pestrosti doživetij na kratkih razdaljah znotraj Slovenije.

Kongresni koledar je objavljen na tej povezavi

Sorodne vsebine