Življenje za samostanskimi vrati: klarise in uršulinke v Mekinjah

V Samostanu Mekinje pri Kamniku je na ogled nova stalna razstava »Življenje za samostanskimi vrati. Klarise in uršulinke v Mekinjah.« Predstavlja del bogate samostanske zgodovine: preplet skoraj poltisočletnega življenja kontemplativnega reda klaris in pozneje več kot stoletnega delovanja vzgojno-izobraževalnega reda uršulink.

Stalna razstava »Življenje za samostanskimi vrati. Klarise in uršulinke v Mekinjah.« v Samostanu Mekinje

© Luka Dakskobler

Stalna razstava »Življenje za samostanskimi vrati. Klarise in uršulinke v Mekinjah.« v Samostanu Mekinje

© Luka Dakskobler

Mekinjski samostan je imel v svoji zgodovini tri pomembna časovna obdobja: obdobje klaris (1300–1782), obdobje brez redovnih skupnosti (1782–1902/03) in obdobje uršulink (1902/03–2016). Ves čas je imel pomembno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in gospodarskem življenju kraja Mekinje in širšega lokalnega območja.

Edinstven vpogled v življenje redovnic

Stalna razstava »Življenje za samostanskimi vrati. Klarise in uršulinke v Mekinjah.« v Samostanu Mekinje

Različnost obeh redov je na razstavi simbolično prikazana z umestitvijo razstavnih eksponatov v dveh sobah. V prvi je ustvarjeno okolje strogega reda klaris, a obiskovalec kljub zavezi k uboštvu opazi razkošno življenje znotraj klavzure, medtem ko druga soba ponazarja vzgojno-izobraževalno in apostolsko dejavnost sester uršulink.

Muzej skozi sodobne interaktivne pristope pri oblikovanju predstavitve zgodovinskih dejstev obiskovalcu približa oba redova in mu ponudi edinstven vpogled v zanimivo življenje redovnic, ki je daleč stran od dolgočasnega, kot zmotno meni večina javnosti ob omembi redovnih skupnosti.

Sorodne vsebine