Izbor iz tujih medijev: zgodovina Ljubljane skozi kulinarično prizmo v najboljši kulinarični reviji na svetu, reviji Four

Tokratni izbor iz tujih medijev je glede na trenutno izredno dinamično dogajanje na ljubljanski kulinarični »sceni« obarvan kulinarično. Turistični ponudniki v Ljubljani v zadnjih letih aktivno sledijo kulinaričnim trendom, to izredno dinamiko pa so opazili tudi tuji mediji. Zato je še toliko pomembnejša prisotnost v tako ugledni reviji, kot je revija Four, ki je prepoznana kot najboljša kulinarična revija na svetu. Revija je v svoji spletni različici objavila članek z naslovom Ljubljanske jedi, že od nekdaj slavne (»Ljubljana Dishes – Far-Famed since the Days of Yore«).

Dve kulinarični reviji.

© D. Wedam

Dve kulinarični reviji.

© Matjaž Tančič

V članku, ki predstavlja zgodovino ljubljanskih jedi, značilnih za posamezna obdobja zgodovine Ljubljane, prof. dr. Janez Bogataj za Four pripoveduje zgodbe ljubljanskih jedi in prehranjevalnih navad Ljubljančanov skozi čas in na ta način še skozi kulinarično prizmo razkriva zgodovino, posebnosti in identiteto Ljubljane. Zanimivo branje tudi za Ljubljančane in Slovence!

Ste vedeli, da proti koncu 17. stoletja Ljubljana ni imela le raznolikega kulinaričnega življenja, temveč tudi že težave zaradi uživanja prevelikih količin hrane? »Nezmernost ubije več ljudi kot sablja« je takrat zapisal ljubljanski zdravnik Andrej Vidmar. Temu je sledila posebna zakonska omejitev, da na primer na porokah ni dovoljeno ponuditi več kot 20 jedi in ne več kot 10 do 12 ob drugih priložnostih. Tople jedi niso bile dovoljene ob krstih, obrtnikom pa je bilo ob napredovanju prepovedano organizirati dvo- ali tridnevne zabave s pojedino. Vendar pa je nato 18. stoletje s sabo prineslo novosti, kot so bile kava, čaj in čokolada, seznanitev s francosko kuhinjo pa je prinesla tudi navodila, kako se prehranjevati pravilno – kar je s pomočjo kuharskih knjig in kuharskih tečajev prispevalo k bolj zdravim prehranjevalnim navadam.

Sprehodite se skozi ljubljansko kulinarično zgodovino in zgodbe. Članek v reviji Four lahko preberete na tej povezavi.

Sorodne vsebine