Pojdi na vsebino

Težko si je predstavljati Ljubljano brez Plečnikove arhitekture. Kakšna pa je bila v 20. letih prejšnjega stoletja, ko je začel naš največji arhitekt v njej uresničevati svoje mojstrske projekte? To bo razkrila nova razstava »Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom«. Odpiramo jo danes, 15. junija, v Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju, ki ga je uredil prav sloviti arhitekt.

Stopnišče in stebri v notranjosti hiše.

© Matevž Paternoster

Na njej bodo širši javnosti prvič na ogled arhivske fotografije Petra Nagliča, dragocene priče o času gradnje Plečnikove Ljubljane. Na nasprotni strani promenade pa bodo na ogled sodobne fotografije avtorja Matevža Paternostra, ki nam odkrivajo nove poglede na Plečnikove umetnine.

Razstavo odpiramo v Plečnikovem letu, ko Ljubljana praznuje 145. obletnico rojstva oziroma 60. obletnico smrti Jožeta Plečnika, ki je ustvaril zdajšnjo podobo mesta. Največji slovenski arhitekt, ki je poleg rodne Ljubljane pomembno zaznamoval tudi Dunaj in Prago, je v mestu ustvarjal od leta 1921 do svoje smrti in s svojim prepoznavnim jezikom arhitekture večnosti (architecture perennis) večinoma uresničil svojo vizijo o preoblikovanju mesta v narodno prestolnico po vzoru antičnih mest. V antiki je iskal razumevanje načina nastanka oblik na začetku arhitekture; iz tega je črpal navdih za ustvarjanje svojega prepoznavnega jezika. Po raznolikosti in obsegu ustvarjenega ga lahko uvrščamo med najpomembnejše ustvarjalce 20. stoletja in med največje, a tudi zadnje univerzalne umetnike.

Plečnikova arhitektura sovpada z vizijo trajnostnega razvoja Ljubljane, saj je arhitekt že pred več kot sto leti prisegal na lokalne materiale in ponovno uporabo.

Razstava Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom bo na ogled do 5. septembra.

Sorodne vsebine