Skok na vsebino

Ljubljana je znova prejela priznanje za zeleni razvoj mesta: na evropskem kongresu botaničnih vrtov EUROGARD VIII, ki je bil od 7. do 11. maja v Lizboni, so objavili novico, da je med 3500 botaničnimi vrtovi z vsega sveta doseglo zahtevno akreditacijo Svetovne organizacije botaničnih vrtov (Botanic Garden Conservation International) samo sedem vrtov, med njimi tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani.

Cvetlične grede ob sprehajalni poti.

Botanični vrt v Ljubljani © Jože Bavcon

Za prvi akreditacijski postopek so sprva izbrali samo deset vrtov, zahteven sklepni postopek akreditacije pa jih je uspešno opravilo samo sedem, med njimi tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki je tako eden prvih vrtov na svetu z uradnim priznanjem, da ustreza vsem zahtevam botaničnih vrtov.

Sodelovanje s Smithsonian Gardens

Plodno je tudi sodelovanje ljubljanskega botaničnega vrta z drugimi vrtovi po svetu, tokrat s Smithsonian Gardens iz Washingtona. Plod tega sodelovanja bodo informativne table o rastlinah in njihovih opraševalcih; njihov Pollinator Garden (v prevodu: vrt opraševalcev) bo v slovenski različici predstavljen obiskovalcem botaničnega vrta v Ljubljani, ki bodo lahko tudi prisluhnili predavanju snovalca washingtonskega vrta Jamesu Gagliardiju.

Najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji

Ljubljanski botanični vrt je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1810, v času Ilirskih provinc kot Vrt domovinske flore v okviru Visokih šol (École Centrale). Od leta 1920 spada k Univerzi v Ljubljani.

Vrt se razprostira na okoli treh hektarih. V njem so skalnjak, ribnik, bazeni z vodnimi in močvirskimi rastlinami, arboretum, rastlinski sistem, tropski rastlinjak, del s sredozemskimi rastlinami in Vrt cvetočih preprog s čebelnjakom. Naseljuje ga približno pet tisoč rastlinskih vrst z različnih koncev sveta.

Sorodne vsebine