Pojdi na vsebino

V Galeriji na prostem na Gallusovem nabrežju bodo 8. aprila odprli razstavo Tehniškega muzeja Slovenije ob stoti obletnici gradnje prvega športnega stadiona v Ljubljani. Na ogled bo do 8. maja 2022.

Jugoslovanska sokolska zveza je leta 1921 Ljubljani zaupala pripravo in izvedbo prve »olimpijade« jugoslovanskega sokolstva. Vključitev mednarodne gimnastične tekme pa je dogodku zagotovila mednarodno odmevnost.

Stadion za  41.292 gledalcev in pet tisoč telovadcev

Pogoj za izvedbo dogodka je bila gradnja stadiona. Namenili so mu prostor med zdajšnjo Linhartovo in Topniško cesto ter Zupančičevo jamo.

Po zasnovi arhitekta Joža Jelenca je lesen montažni stadion izdelala delovna skupina ljubljanskega tesarskega mojstra Ivana Zakotnika. Dolg je bil 300 metrov, širok pa 250 metrov. Gradbena dela so začeli februarja leta 1922, delo pa je 250 delavcev končalo v treh mesecih. Po prireditvi so tribune razstavili in les uporabili za druge namene.

Stadion je lahko sprejel 41.292 gledalcev. Sedelo jih je lahko 12.652, stalo pa 28.640. Na telovadnem prostoru je lahko hkrati nastopalo pet tisoč telovadcev.

Živahni sokolski dnevi v Ljubljani

Osrednji dnevi prireditve so bili od 13. do 15. avgusta leta 1922. Na ljubljansko železniško postajo je iz domovine in tujine prispelo in odšlo 397 rednih in izrednih vlakov, ki so skupno pripeljali in odpeljali okoli 520.000 potnikov. Od sokolov iz tujine so bili češki najštevilčnejši. Pomembni gosti prireditve so bili predstavniki francoske in angleške vlade.

Vrhunec dogodka je bil 15. avgusta, ko je po ljubljanskih ulicah krenil slovesni sprevod 10.000 jugoslovanskih sokolov, štiri tisoč čeških, sokoli ruske narodnosti in 221 konjenikov sokolske konjenice. Skupaj pa se je na ulicah zbralo okoli 100.000 ljudi.

Sorodne vsebine