Zgodovina slovenskega rokometa
Rokometna zveza Slovenije (RZS) je bila, v okviru takratne Rokometne zveze Jugoslavije, ustanovljena konec leta 1949. Prvi predsednik RZS je bil Vlado Žorž, tistega leta pa je v Sloveniji delovalo že šest rokometnih klubov: Kladivar - Celje, Polet - Maribor, Enotnost - Ljubljana in še trije klubi v Ptuju, Lendavi in Murski Soboti. Kasneje je rokomet pritegnil vedno večje število privržencev in tako je bilo leta 1975 v Sloveniji registriranih že več kot 100 moških in ženskih klubov.
Prvo republiško prvenstvo v velikem rokometu se je v konkurenci šestih ekip začelo leta 1949, osvojili pa so ga Celjani. Po tem letu je zanimanje za rokomet počasi upadalo, praktično vse ekipe pa so se v le nekaj mesecih preusmerile k malemu rokometu, ki je postajal vedno bolj množičen. V sezoni 1952/53 je bilo odigrano prvo republiško prvenstvo v malem rokometu (prvi naslov je v moški in ženski konkurenci osvojila ljubljanska Svoboda), leta 1967 pa prvo pokalno tekmovanje (pri moških je zmagal Partizan - Slovenj Gradec pri ženskah pa Partizan - Selca).
Jugoslovanski časi
Slovenski rokomet je v bivši Jugoslaviji igral pomembno vlogo, najuspešnejši klubi Celje, Slovan, Olimpija, Rudar, Branik so uspešno nastopali v I. zvezni ligi in YU - pokalu. Največji uspeh pa je v časih Jugoslavije za slovenski rokomet dosegel ljubljanski Slovan, ki je v sezoni 1979/80 osvojil naslov državnega prvaka Jugoslavije in zaigral v finalu evropskega pokala državnih prvakov.
Pojav državnih reprezentanc
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je osamosvojila tudi RZS ter že naslednje leto postala enakopravni član evropske (EHF) in mednarodne (IHF) rokometne zveze. V sezoni 1991/92 je bilo odigrano prvo državno prvenstvo v samostojni Sloveniji, prvi državni prvaki pa so med moškimi Celje Pivovarna Laško in med ženskami Belinka Olimpija. Ustanovili smo svoje državne reprezentance, ki so začele nastopati na evropskih in svetovnih tekmovanjih, slovenski klubi pa so se v sezoni 1992/93 prvič pojavili v tekmovanju vseh evropskih pokalov.
Prve medalje za slovenske reprezentance
Moška reprezentanca je kot prva slovenska reprezentanca osvojila medaljo - bron na Sredozemskih igrah 1993, njen največji uspeh pa je prav gotovo srebrna medalja na evropskem prvenstvu leta 2004 v Sloveniji. Tudi ženska rokometna reprezentanca je osvojila dve srebrni medalji in sicer leta 1997 na Sredozemskih igrah v Bariju ter leta 2001 v Tunisu. Leta 2003 je na SP na Hrvaškem ženska rokometna reprezentanca zasedla 8. mesto, ki še danes velja za največji uspeh na svetovnih in evropskih prvenstvih za ženske.
Pokal Evropske rokometne zveze
Najuspešnejša ženska rokometna kluba v Sloveniji sta prav gotovo Rokometni klub Krim Mercator ter Rokometni klub Olimpija (prej Robit Olimpija). Ekipa slednjega se je v sezoni 1994/95 uvrstila v ligo prvakinj, z zlatimi črkami pa se je v zgodovino kluba zapisala sezona 1996/97, saj so rokometašice tedanjega kluba osvojile pokal Evropske rokometne zveze. Ekipo Olimpije je v tem času odlikovala hitra, sodobna igra, ki je postala njen zaščitni znak.
Rokometni klub Krim Mercator
Najuspešnejša ženska rokometna kluba v Sloveniji sta prav gotovo Rokometni klub Krim Mercator ter Rokometni klub Olimpija (prej Robit Olimpija). Rokometni klub Krim Mercator je bil ustanovljen leta 1984, v svoji zgodovini pa je relativno mlado društvo doseglo izjemne uspehe. Z dvema evropskima naslovoma in več kot 50 domačimi lovorikami, je Krim Mercator danes eden najuspešnejših slovenskih športnih kolektivov.
Krepitev ekipe
V letu 1992 je predsedniško vlogo prevzel Zoran Janković ter v klub prinesel miselnost in ambicije, ki so kmalu prerasli okvirje mlade države Slovenije. Klubu je priskrbel tudi glavnega sponzorja in od tedaj je nastopal pod imenom Krim Electa. Ekipo je v tistem času vodila Marta Bon, ki je v prvem obdobju Krima nastopala v dvojni vlogi – kot trenerka in igralka. Ekipa se je postopoma krepila, vendar je neizkušena ekipa leta 1993 izgubila proti Olimpiji.
Liga prvakinj
Na lovoriko v državnem prvenstvu in s tem uvrstitev v elitno Ligo prvakinj, takrat imenovano kot Pokal državnih prvakinj, je bilo potrebno počakati do usodnega leta 1995. Da jih tik pred prelomom tisočletja čaka prvo evropsko finale, sta takrat verjela le predsednik Janković in legendarni trener Vinko Kandija. Novo tisočletje je s prihodom Toneta Tislja prineslo še bolj načrtno delo. Največji cilj je bila velika evropska lovorika, ki je na vrata ljubljanskega kluba trkala že leta 1999. V drugem finalnem poskusu enostavno ni bilo možnosti, da bi Krimovke priložnost znova izpustile iz rok. Viborg si je na Danskem še izboril remi, a Ljubljana je gorela in prepolne tribune Kodeljevega so 12. maja 2001 padle v delirij. Krim se je vpisal med največje in dosežek ponovil še dve leti in pet dni kasneje.
Novi temelji prihodnosti
Menjava vodstva in pomladitev ekipe sta bila najtežja, a nujna koraka ob začetku sanacije kluba. Prej želja po lovorikah je zdaj postala želja po preživetju in pripravi na novo rast. Odgovornim je uspelo najpomembneje, prekmarili so skozi rdeče čase in postavili pomembne temelje za prihodnost. V letu 2020 je klub dobil pomembno spodbudo in postal del velike revolucije, ki bo evropsko Ligo prvakinj naredila še atraktivnejšo.