4 zgodbe litostrojskih zelenic

Uvertura k Celi šiškariji

Dodajam v My Visit Dodaj v MyVisit
  • Dogodek je potekel
    Za nov datum dogodka spremljajte naše spletišče. Do aktualnih prireditev lahko dostopate tukaj.
    9. 9. 2023, 09:00-11:00
    Zelene površine na Runkovi ulici in Ulici Majde Vrhovnikove

V neposredni bližini Celovške ceste obstaja spokojna zelena oaza, v kateri bodo člani Gledališča Ane Monro izvedli projekt sosedskega gledališča Art Yard – umetnost, ki gradi skupnost. 

Prireditev je del festivala Cela šiškarija

Prebivalce in obiskovalce Runkove ulice in Ulice Majde Vrhovnikove bodo povabili, da na zabaven in prepoznaven ulično-gledališki način skupaj spišejo urbane legende in narišejo zemljevid krožne domišljijske poti po soseski. Ta bo povezala njene najbolj posebne značilnosti, ki so mini gozdovi, sušilnice perila, pravljična hiška in grafiti. Vsako od njih bodo postavili v središče pozornosti tako, da jo bodo za kratek čas spremenili v oder umetnosti in prostor druženja (7. in 8. 9. popoldne).

Gostovanje v soseski bodo zaključili s sosedskim dnevom (9. 9. dopoldne), v okviru katerega bo (vsaj) eno prizorišče postalo igrišče, vrhunec in sklepno dejanje tega pa bo vodena glasbeno-improvizacijska (avan)tura z naslovom 4 zgodbe Litostrojskih zelenic.

Vstopnice

Vstopnine ni

4 Zgodbe litostrojskih zelenic vodi Gledališče Ane Monro.

 

 

Njihov dom so ulice, toda bazni tabor imajo že skoraj desetletje v stavbi na Trgu Prekomorskih brigad 1, ki stoji v neposredni bližini Kina Šiška. Z namenom in ciljem, da okoliške stanovalce spodbudijo k aktivni participaciji, bodo v bližnjem blokovskem naselju izvedli program Art Yard, s katerim v Ljubljani od jeseni 2021 uspešno gradijo oziroma krepijo sosedske skupnosti.

 

 

Kulturno-družabne vsebine vsakokrat zasnujejo na osnovi izsledkov raziskave terena, med katero so tokrat ob eni najbolj obremenjenih mestnih vpadnic, Celovški cesti, odkrili Litostrojsko naselje. To je bilo po načrtih arhitekta Eda Ravnikarja, ki ga je na podlagi ameriških in skandinavskih razmislekov zasnoval kot družbeni scenarij posameznih bivanjskih enot, zgrajeno v prvem obdobju povojne prenove (1947–51). Zaznamujejo oziroma odlikujejo ga tipski stanovanjski bloki, odprte površine in predvsem obsežna zazelenitev zunanjega prostora, zaradi česar velja za t. i. industrijsko mesto v parku, in kot tako za dragoceno urbanistično dediščino. 

Sorodne vsebine