Vrhnika

Nastanek in razvoj Vrhnike, ki leži na jugozahodnem robu Barja, poleg izvira Ljubljanice, sta bila nekoč tesno povezana z ladijskim prometom po Ljubljanici.

V rimskem času je bilo tu strateško pomembno naselje Nauportus. Pri mestnem pokopališču je ohranjen del stolpa rimske trdnjave, po okolici Vrhnike pa so posejani ostanki obzidij rimskega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum, ki je od druge polovice 3. do 5. stoletja varoval osrčje rimskega imperija. Med Verdom, Zaplano in Logatcem naj bi tedaj stalo okrog 60 stražnih stolpov.

V srednjem veku je na mestu današnje Vrhnike zraslo naselje Oberleibach, prvič omenjeno v 12. stoletju. Arhitekturne značilnosti starega dela mesta še odražajo kmečko preteklost. Posebej značilne so stare kašče.

Vrhnika je znana tudi kot rojstno mesto enega največjih slovenskih pisateljev Ivana Cankarja (1876-1918). V mestu si je mogoče ogledati pisateljevo spominsko hišo.

V začetku 20. stoletja je sledil razvoj industrije, predvsem lesnopredelovalne in usnjarske. Leta 1955 je Vrhnika dokončno postala mesto.

Okolico zaznamujejo tudi naravne in zgodovinske posebnosti Ljubljanskega barja. V bližini Vrhnike je ohranjenih nekaj redkih območij prvotnega visokega barja z značilnimi šotišči. Šota, ki je nekoč prekrivala večino Barja, je do danes skoraj izginila, saj so v 19. in 20. stoletju uporabljali kot kurivo.

Blizu Verda so arheologi našli najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu, ki je bilo izdelano približno med leti 3350 in 3100 pr.n.š. Na tem območju so našli tudi ostanke koliščarskih naselbin ter leseno ost sulice iz starejše kamene dobe (38.000 do 45.000 let), ki je edina tovrstna najdba na svetu.

Kjer se konča Barje, se prične hribovito območje Zaplane, ki je prepredeno s številnimi pohodniškimi potmi, tamkajšnji vrhovi pa ponujajo slikovite razglede na slovenske Alpe.

Related

Naloži več Load more