Čas je za drugi KulKul trenutek s pehtranovo le-potičko

KulKul trenutek je inovativen projekt Turizma Ljubljana, ki vsak mesec prinaša novo kulinarično in kulturno zgodbo; kulinarika in kultura z roko v roki zagotavljata namreč najlepšo izkušnjo mesta ... Prvi KulKul trenutek je ponesel v čase Emone z Emonsko oziroma Maxijevo rezino, drugi pa obuja slovensko etnografsko izročilo s pehtranovo potico in lePotičko.

Potica je kraljica slovenske peke. V Ljubljani pa se peče dehteča pehtranova. Čeprav je pehtran s svojim prepoznavnim vonjem in aromo priljubljeno zelišče po vsem svetu, ga samo v naših krajih uporabljamo za dišavljenje sladkih in močnatih jedi. Pehtran povezujemo z Ljubljano tudi simbolno: pravijo mu zmajevo zelišče, zmaja pa najdemo v Ljubljani marsikje: v legendi o nastanku samega mesta, v mestnem grbu, na slikovitem mostu čez Ljubljanico ...

Le potička in lepotička obenem

S pehtranovo potico, tokrat pravzaprav lePotičko, ki jo pokusimo v srcu Zmajevega mesta, se nam tako pričara edinstvena kulinarično-kulturna izkušnja.

Besedna igra seveda ni naključje – res, da jemo in pokušamo »le potičko«, ob tem pa uživamo tudi v obliki in lepoti te edinstvene sladice, prave »lepotičke«. Pehtranovo si lahko privoščimo v butiku le Potica v starem mestnem jedru.

Po ščep zgodovine v SEM

Stoletje star model za potico iz Komende, na ogled na stalni razstavi SEM
Stoletje star model za potico iz Komende, na ogled na stalni razstavi SEM © Blaž Verbič

Zaslugo za njeno prepoznavno obliko ima poseben model. Prava potica je tista, ki se speče v potičnici. Potičnica, potičnik, šarkl, modlc je samo nekaj izrazov za okrogli pekač za potico. Za peko potic uporabljajo najrazličnejše – po navadi okrogle z reliefnimi ornamenti in sredinskim stožcem, spet drugi so nižji, z gladko steno. Izdelani so lahko iz žgane gline, kovine, poznamo tudi emajlirane in silikonske.

Slovenski pregovor pravi: »Brez lončarja ni semnja, ne potice.« Okrogle potičnice so namreč od poznega 18. stoletja izdelovali lončarji na vretenu. Izdelano iz gline je lončar najprej sušil na zraku, sledilo je žganje lončevine v lončarski peči, na koncu pa so potičnico pobarvali z glazuro.

Pravkar izdelana potičnica v Lončarskem ateljeju SEM
Pravkar izdelana potičnica v Lončarskem ateljeju SEM © Blaž Verbič

Lončene potičnice so na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), na stalni razstavi »Med naravo in kulturo«, prodajajo jih v muzejski trgovini Lectariji, nepozabno doživetje pa je ogled izdelave potičnice v živo v Lončarskem ateljeju SEM.

Za navdušene peke

Za vse, ki bi se želeli preizkusiti v pripravi le-potičke, pa je nared tudi recept, ki si ga lahko ogledate na spletni strani Visit Ljubljana.