Pojdi na vsebino

Najviše ležeče slovenske terme, Terme Snovik v Tuhinjski dolini, v objemu Kamniško-Savinjskih Alp, praznujejo letos dvajset let. So ena najuspešnejših zgodb slovenskega turizma, pa tudi ena najbolj zelenih: bile so namreč prvo slovensko turistično podjetje, ki je (leta 2008) pridobilo evropsko priznanje eko marjetico za okolju prijazne turistične nastanitve.

Začetek Term Snovik je bil vizionarski – in takšen je bil (in je še vedno) tudi njihov razvoj: od prvih bazenov do prijetnega apartmajskega naselja ter ponudbe, ki črpa iz razvojnih temeljev podjetja in njegove zelene zgodbe, obenem pa se nenehno prilagaja novim potrebam in željam gostov.

Obisk term dokazuje, da so pred dvema desetletjema stopile na pravo pot: v tem času so imeli blizu 181.000 gostov, v apartmajih in sobah so našteli skoraj 565.000 prenočitev, od tega 62 odstotkov tujih obiskovalcev. Njihove termalne bazene je obiskalo dobrih 2,5 milijona kopalcev. Že več let zapored so po mnenju obiskovalcev med najboljšimi slovenskimi termami v kategoriji manjših termalnih kopališč.

Terme Snovik so tako eden ključnih turističnih akterjev v kamniški občini in vsej Osrednjeslovenski regiji; ustvarijo več kot polovico prenočitev v občini, svojo zeleno zgodbo in blagovno znamko pa uspešno razvijajo in krepijo na slovenski, evropski in svetovni ravni.

Voda, največje bogastvo term

Dvajseto obletnico so v Termah Snovik simbolično praznovali 22. marca, na svetovni dan voda. Prav voda je namreč njihovo največje bogastvo. Izvir tople termalne vode, bogate s kalcijem in magnezijem, so odkrili že pred pol stoletja, črpajo pa jo iz več sto metrov globokih vrtin.

Na podlagi darežljivosti narave so razvili aktivno, zeleno in zdravo ponudbo, ki so jo vsa leta prilagajali spreminjajočemu se načinu življenja in sodobnim trendom.

Razvoj term tako sloni na tesni povezanosti z naravo, njihova ponudba pa črpa iz Kneippove življenjske filozofije, ki je preprosta in uporabna za vsakogar pri ohranjanju zdravega načina življenja in življenjskega ravnovesja na splošno.

Žlahtna kamniška tradicija knajpanja

Sebastian Kneipp, nemški duhovnik, hidro- in fitoterapevt, je postavil sistem petih stebrov za ohranjanje zdravja telesa in duha: voda, zelišča, gibanje, prehrana in zdrav življenjski slog. Ker si je sam že v mladosti s kopanjem v hladni Donavi pozdravil tuberkulozo, se je odločil, da bo življenje posvetil zdravljenju ljudi na naraven način. Poudarjal je skrb za zdravje, iskanje ravnotežja in dobrega počutja telesa in duha v sozvočju z okolico in naravo.

V Termah Snovik so tako med drugim obudili tradicijo knajpanja na tem območju; Kamnik je bil namreč poleg zdravilišča Sebastiana Kneippa v Wörishofenu v Nemčiji že v 19. stoletju prestolnica knajpanja v tem delu Evrope. Z javnim kopališčem, ki se je imenovalo Kurhaus, je privabljal petične goste iz Trsta, Dunaja in Prage ter celo iz Združenih držav Amerike. Med drugim ga je leta 1883 obiskal celo avstrijski cesar Franc Jožef.

Poleg programov knajpanja imajo v termah tudi Kneippove bosonoge poti; hoja z bosimi nogami je namreč ena najbolj učinkovitih naravnih telesnih terapij. (Po letošnjem izboru Turistične zveze Slovenije so poti tudi med desetimi najboljšimi tematskimi potmi v Sloveniji.)

Tesna povezanost z lokalnim okoljem

Skladno s Kneippovo filozofijo (biti v sozvočju z okolico in naravo) so Terme Snovik tudi tesno povezane z lokalno skupnostjo, še zlasti s Turističnim društvom Tuhinjska dolina, s katerim prirejajo številne dogodke. S tem so postale tudi rekreacijsko, športno in družabno središče te slikovite doline v zavetju Alp. V pripravi pa imajo že projekt gradnje vrtca v naselju, še zlasti za otroke zaposlenih v termah, pa tudi za (preostale) domačine.

Razvoj, ki mu sapa ne poide

V zadnjih dveh letih so v Termah Snovik temeljito prenovili nastanitvene zmogljivosti in odprli novo večnamensko dvorano, s čimer so okrepili ponudbo na področju organizacije dogodkov, zasebnih in poslovnih. Urejajo zunanje dvorišče s teraso restavracije »Potočka« pred termami, ki bo v znamenju Sebastiana Kneippa. Predvidoma letos bodo odprli kamp »Pri mlinskem kamnu«.

Naložbe, ki bodo še naprej ustvarjale nove priložnosti za vso Tuhinjsko dolino, imajo predvidene tudi v prihodnjih letih: načrtujejo gradnjo lastne kogeneracije na lesno biomaso za proizvodnjo električne energije in toplotne energije; načrtujejo povečanje centra za dobro počutje z dodatnim bazenom in terapevtskim delom; načrtujejo nov hotel z dvorano za štiristo ljudi in pokritim olimpijskim bazenom.

Z novimi naložbami želijo privabiti v Tuhinjsko dolino tudi petične goste z vsega sveta, postati pa si želijo tudi pomemben igralec na področju športnega turizma.

Sorodne vsebine