Barvit izlet na Kamniški vrh čez planino Osredek

Kakšna poplava zelene barve! Ko sredi poletja stopimo na označeno planinsko pot pod pobočji Planjave in Kamniškega vrha, je to bržkone prva misel, ki se nam utrne, preden se vzpnemo po njej. Vse naokoli nas so prostrane travnate (pašne) planjave in gozdovi. Kolovoz, po katerem stopamo, se kot bel trak vije skoznje. Ko med hojo spuščamo pogled, pa se oči zavrtijo v pisanem kalejdoskopu; trava je posejana s planinskim cvetjem, ki nas spremlja skorajda na celotni poti.

Vzpon na Kamniški vrh (1295 metrov) čez planino Osredek in Planjavo (1243 metrov) je barvit izlet. Narava na njem kaže različna obličja: v podobi travnatih (pašnih) planjav, drevesnih špalirjev, ki so v poletni pripeki hvaležna senca, gozdov, ki skorajda ne prepuščajo sonca, robustnega sveta skal in grap, bujnega visokega zelenja, pisanice cvetočih in že odcvetelih rož ... Svet, po katerem hodimo, se odpira in zapira; zdaj se nam odpirajo lepi razgledi, zdaj smo v zavetju gozda.

Sredi zelenja se vije bel trak ...

Sprva hodimo po prijetnem kolovozu, ki se zmerno vzpenja
Sprva hodimo po prijetnem kolovozu, ki se zmerno vzpenja

Izlet začnemo na parkirišču v manjšem kamnolomu v vasi Slevo, malce naprej od Stahovice blizu Kamnika; do izhodišča nas usmeri smerokaz za Županje Njive v Stahovici, od odcepa pa sledimo glavni cesti, dokler nas planinski kažipot za Kamniški vrh ne povede čez mostiček; od tod se sprva vzpnemo še po asfaltni cesti, ki se v vasi spremeni v makadamsko, pripelje pa do omenjenega kamnoloma. Ko stopimo z njega na kolovoz, ugledamo na drevesu rdečo tablo z napisi »Kamniški vrh, Osredek, Krvavec«.

Vzpenjati se začnemo po udobnem belem kolovozu pod pobočji Planjave in Kamniškega vrha, mestoma nas skrijejo v senco drevesni špalirji; za živo zeleno barvo se rišejo bolj zamolkli odtenki zelene, ko travnat svet preide v gozd. Steza se kakšno uro sprehaja na prostem, na desni imamo ves čas pogled na Planjavo in Kamniški vrh, dokler jo čez čas ne pogoltne gozd.

Svet postane robustnejši

Del poti, ki povede na Kamniški vrh čez planino Osredek, je skalnat in izpostavljen, a dobro varovan
Del poti, ki povede na Kamniški vrh čez planino Osredek, je skalnat in izpostavljen, a dobro varovan

V gozd nas povedeta planinska kažipota, ki poleg tega oznanjata čas hoje: do planine Osredek je še 50 minut, do Kamniškega vrha dve uri.

V gozdu se pot spremeni v prijetno stezico, ki se spušča in dviguje, dokler se svet znova ne odpre ob glasbi Korošaških slapov, ki so pod nami, a skriti. Ko začenjamo prečiti pobočja nad njimi, postane svet robustnejši. Pot je čedalje bolj gruščnata, pobočje pod nami pa je strmo in precej skalnato. Pot preči tudi dve grapi, a je na izpostavljenih mestih prehod lepo utrjen in zavarovan z jeklenico. Na drugi strani se odpira pogled na Ambrož, za njim je slutiti Krvavec. Ob poti nas vseskozi spremlja planinsko cvetje.

Raznolikost poti se čez čas dopolni z novo podobo narave: ko smo tik pod planino Osredek, se ozka steza skorajda izgubi v bujnem zelenju, zrak pa postane težak, nabit z vlago.

Po gozdu ali razglednem grebenu čez Planjavo?

Razgled z grebena
Razgled z grebena

Na planini se gozd komajda razpre. Stopimo mimo ličnih lesenih bajt na rob gozda (desno) in se po skalnati stezi vzpnemo do razpotja. Na desni opazimo planinski kažipot »Kamniški vrh«, od tod pa lahko bodisi še naprej sledimo markacijam v senci gozda po severnem pobočju bodisi stopimo že takoj na zeleni greben, ki ga na eni strani robi gozd, na drugi pa z njega padajo zelena pobočja. Medtem ko je prva izjemno prijetna v poletni pripeki, je druga neprimerljivo bolj razgledna, stezica pa je mehka in urezana med cvetjem.

Četudi smo v višjem preddverju Kamniško-Savinjskih Alp, se nam le poredko odpre pogled na njihove stene, grebene in najvišje vrhove; na poti pa ugledamo Krvavec, z grebena se nam odpira tudi lep pogled proti Kamniku in Ljubljani ter na hribovit svet, ki valovi med mesti in vasmi v dolini.

Medovit spust s Planjave

V zelenje je vtkana cvetlična pisanica
V zelenje je vtkana cvetlična pisanica

Ko dosežemo Planjavo, se začenja najbolj cvetlični in julija tudi najbolj brenčeči del poti. Povsod okoli nas cvetje in čebele ... S Planjave vidimo tudi Kamniški vrh, do katerega se sprva spustimo, zatem pa na razpotju, kjer so planinski kažipoti, znova strmeje zagrizemo po gruščnati poti navzgor do klopce in skrinje z vpisno knjigo.

Vrnitev v dolino: od strmih različic do spusta po poti vzpona

Najhitrejša možnost za spust v dolino, ki pa je strma in za neveščega pohodnika zelo zahtevna; najpoložnejša je vrnitev po poti vzpona čez planino Osredek
Najhitrejša možnost za spust v dolino, ki pa je strma in za neveščega pohodnika zelo zahtevna; najpoložnejša je vrnitev po poti vzpona čez planino Osredek

Kamniški vrh je sicer dokaj neizrazit. Na eni strani skorajda neprebojen gozd, na drugi travnata pobočja in razgledi. Na vrhu je klopca za počitek, za vrnitev v dolino pa se nam ponuja več poti. Najpoložnejša bi bila vrnitev po poti vzpona čez planino Osredek. Lahko nadaljujemo čez vrh in se zatem spustimo v dolino, lahko se vrnemo do razpotja s kažipoti in sledimo oznaki Stahovica po zelo strmi in zelo gruščnati stezi. Ta utegne delati preglavice tistim, ki niso vajeni hoje po takšnem terenu, vsekakor pa je tod priporočljiva uporaba planinskih palic, ki so še zlasti na izpostavljenih mestih izjemno dobrodošla (in varna) opora. Če uberemo katero od strmejših stez, ki se spustijo z vrha, se hitro spustimo do položnejših travnatih planjav, kjer se priključimo kolovozu malce pod kažipoti, ki so nas med vzponom peljali v gozd. Od tod je še kratek položen spust do izhodišča.

Pot je (vselej) pomembnejša od cilja

Na poti nas sredi poletja nenehno spremlja planinsko cvetje
Na poti nas sredi poletja nenehno spremlja planinsko cvetje

Za vzpon na Kamniški vrh čez planino Osredek še kako veljajo legendarne besede alpinista Nejca Zaplotnika, da je pot pomembnejša od cilja. Ne gre hiteti proti njemu, temveč počasi uživati v barvitosti poti, ki nas privede do njega. Uživati v zelenju, ki nas obdaja, barvah cvetov ob poti, lepih razgledih ... Če se na pot odpravimo sredi tedna, bomo na njej uživali tudi v precejšnji samoti in tišini.