Pojdi na vsebino

Mesto živi podnevi in ponoči, v njem lahko vsakdo najde nekaj zase, zato ti v Ljubljani ni nikoli dolgčas, pravi Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. K temu nedvomno zelo pripomore kulturno dogajanje – in poleti je Ljubljana Festival osrednji dogodek, s katerim slovenska prestolnica vstopi na  zemljevid svetovno pomembnih kulturno-umetniških prizorišč. Mednarodni festival, osrednja dejavnost Festivala Ljubljana (začel se je julija, končuje se 8. septembra), pa je trenutno celo edini festival v Evropi, ki poteka tako kot prejšnja leta.

Vabljeni k branju intervjuja z Darkom Brlekom, v katerem spregovori o letošnjem, 68. Ljubljana Festivalu, o kulturnem dogajanju v mestu, o turistični Ljubljani ... In tudi o tem, zakaj je mesto še kako zanimivo za kratke počitnice tudi za domače goste.

Kako ste zadovoljni z letošnjo izvedbo in obiskom dogodkov Ljubljana Festivala – glede na razmere, povezane z omejitvami oziroma ukrepi zaradi koronavirusa?

Program, ki smo ga sestavili, ni niti malo koronski. Ljubljana Festival je odraz tega, kako pomembno je sodelovanje in kaj vse lahko dosežemo skupaj. Zanimanje za program in prireditve festivala je preseglo celo naša pričakovanja. Na večjih dogodkih smo žal lahko sprejeli le petsto obiskovalcev, kar so zakonsko določene zmogljivosti in kar nam je odobril Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ustrezno smo (in bomo) poskrbeli za spoštovanje vseh higienskih priporočil in drugih varnostnih ukrepov. Dogodke bliskovito zapolnjujemo, večina jih je razprodanih, bi pa si vsekakor želel, da s takšnimi kulturnimi dogodki še bolj zapolnimo sam Kongresni trg, namesto parka Zvezda – za ograjo prireditvenega prostora.

Kot častni član Evropskega združenja festivalov imate odličen vpogled v to, kaj se dogaja drugod po Evropi: kako je s festivali v drugih evropskih mestih v letošnjem letu?

Povečini so odpovedani vsi festivali po Evropi oziroma drugod po svetu. V Nemčiji in Franciji so odpovedali vse festivale, prav tako deloma tudi v Avstriji (Salzburški festival bo letos potekal v zelo okrnjeni izvedbi, Bayereuth pa je pripravil vrtne koncerte, ki so posvečeni Wagnerju). Na Hrvaškem izvajajo nekaj manjših festivalov na prostem. Trenutno smo edini festival v Evropi, ki poteka tako kot prejšnja leta. Po več mesecih zaprtja zaradi koronavirusa je Festival Ljubljana edina institucija v Evropi, ki ji je uspelo izvesti koncert s celotnim orkestrom, dvema zboroma in mednarodno priznanimi solisti. Na otvoritvenem koncertu je zazvenela tudi Beethovnova deveta simfonija, simfonija, ki povezuje in oznanja vero v novo upanje. Moč tega pa je v zdajšnjem obdobju še kako zelo pomembna.

Ljubljana Festival je eminenten festival, ki dviguje in krepi ugled Ljubljane kot destinacije vrhunske umetnosti; kakšen je vaš pogled na njegov doprinos mestu?

Zagotovo je Ljubljana Festival dodana vrednost za slovensko prestolnico, saj je v poletnih mesecih stičišče priznanih tujih in domačih umetnikov. Poleg različnih glasbenih zvrsti so pri nas na sporedu tudi klasične in sodobne plesne predstave, delavnice, mojstrski tečaji, muzikali, recitali, razstave, program za otroke, predstavitve monografij in tako naprej. S tem želimo obiskovalcem ponuditi čim širši program, da lahko vsakdo najde kaj zase. Konec koncev, koncept umetnosti je zelo širok. S tem privabljamo, še zlasti letos, domače obiskovalce, hkrati pa vsako leto tudi zelo veliko turistov, ki so prav tako pomembni za življenje naše čudovite Ljubljane. Vse države razmišljajo o ponovnem zagonu in ne bi smeli pozabiti, da je kultura izjemen dejavnik tudi v turizmu.

Številni dogodki v mestu so ena njegovih ključnih privlačnosti tudi s turističnega vidika – kakšen je vaš pogled na razgibanost kulturno-umetniškega dogajanja v Ljubljani, od dogodkov v kulturnih institucijah do brezplačnih dogodkov na prostem?

V Ljubljani se zagotovo veliko dogaja in prav je tako. Letos pa je situacija sicer zelo posebna, veliko kulturnih ustanov je zaprtih, dogodki so odpovedani in prav zato so nastopajoči na Ljubljana Festivalu izjemno veseli priložnosti, da se na poletnem festivalu predstavijo občinstvu, ki je željno kulture. Čas, ko se je čez noč vse nenadoma spremenilo, je v nas spodbudil zavedanje, da je kultura osnovna človekova potreba, ki ima neustavljivo moč. Kljub številnim preprekam in nevšečnostim v letošnjem letu je, sicer v manjšem obsegu kot poprej, poletje bogato kulturno obarvano.

Ste izjemen poznavalec kulturno-umetniškega dogajanja v mestih drugod po svetu. Kaj bi lahko ob tem dejali za Ljubljano, če bi jo primerjali z drugimi mesti, metropolami? Jim stopa ob boku, jih v čem prehiteva?

Korona ni zaustavila našega delovanja, medtem ko so v številnih mestih morali odpovedati gostovanja in festivale. V tem jih prehitevamo. Zagotovo pa drugim mestom stopamo ob boku, saj k nam prihajajo številni svetovno priznani umetniki, orkestri, plesalci, režiserji, dirigenti ... Tako smo torej premosorazmerni s številnimi mesti, veliko festivalov pa prehitevamo s široko paleto izbora, saj želimo zadostiti različnim okusom, kar nas mogoče loči od marsikaterega širše usmerjenega festivala z večletno tradicijo v tujini.

Kakšen pa je vaš pogled na Ljubljano kot turistično destinacijo na splošno? Turistična ponudba se v zadnjih letih vseskozi dopolnjuje, obiskovalcev je (bilo) čedalje več ...

Zadnja leta turizem vsekakor narašča. Ljubljana postaja čedalje bolj priljubljena destinacija in kljub trenutni situaciji dnevno srečujem turiste na ljubljanskih ulicah, ki obiskujejo kavarne in restavracije, občudujejo arhitekturo, obiskujejo prireditve, pot jih ponese tudi v naše Križanke. Sicer se je število turistov letos zmanjšalo, a verjamem, da bo turizem znova polno zaživel.

Ljubljano – vsaj za več dni – obiskujejo bolj kot ne zgolj tujci; letos pa bo precej bolj odvisna od domačega obiska. A v Sloveniji se zdi, da se težko odločamo za kratke počitnice v domači prestolnici. Kaj menite o tem?

Ljubljana lahko veliko ponudi tudi domačim gostom – Festival Ljubljana vsako leto postreže s programom, ki je nov tudi za domače obiskovalce, in ker gre za večerne prireditve, bi lahko prav te spodbudile goste iz drugih slovenskih krajev h kratkim počitnicam v prestolnici. Kultura in turizem gresta z roko v roki. V zadnjih desetletjih smo dosledno dokazovali, da so lahko dogodki in razni festivali tudi pomembni nosilci sprememb, bodisi družbenih, gospodarskih ali intelektualnih. Tega nismo spoznali le v Evropi, temveč tudi drugod po svetu.

Kakšen pa je vaš pogled na Ljubljano z vidika življenja v mestu – torej z vidika prebivalcev prestolnice?

Ritem življenja v Ljubljani je, tako kot v drugih prestolnicah, hiter, ampak tudi pester. Mesto živi podnevi in ponoči, v njem lahko vsakdo najde kaj zase, zato ti v Ljubljani ni nikoli dolgčas.

Kaj vam je v mestu najbolj všeč: od vzdušja do arhitekture in dogajanja ...?

Najbolj me razveseljuje kulturno dogajanje, ki je res pestro in hkrati tudi ustvarja občutek, da živimo v svetovljanskem mestu. Seveda je nemogoče zgrešiti čudovit pogled na Ljubljanski grad in arhitekturo zgodovinskega pomena na ljubljanskih ulicah.

Bi za konec zaupali, kateri so vaši najljubši kotički Ljubljane?

Stari del ob Ljubljanici, saj je zagotovo eden najlepših kotičkov v Evropi. To nam tudi vsako leto znova povedo gostje iz tujine, ki pravijo, da ob slikovitem nabrežju ob reki z bogato zgodovino vlada prav posebno in prijetno vzdušje. V mestu so odlične restavracije in kavarne, izjemna arhitektura, kulturno dogajanje, nakupovalni butiki – vse to daje središču še večji čar.

Sorodne vsebine