Simbol poti je majhna, a tukajšnja najglasnejša dvoživka, zelena rega (Hyla arborea). Meri le od štiri do pet centimetrov, ima gladko kožo in dokaj prikupen videz. Barvo kože spreminja glede na barvo okolja – od jesenske sive, prek vijolične, do pomladne temno- ali svetlozelene. S pomočjo oprijemalnih blazinic spretno pleza po vejah, listih ali trstičju, odlično pa se znajde tudi na gladkih površinah, kot je steklo.
Od Žabje vasi do obročkanja ptic
Obiskovalci na poti spoznavajo posebnosti starih sadovnjakov, izvedo, zakaj so mlake ključnega pomena za preživetje dvoživk, se spoznajo z divjimi opraševalci in drugimi zanimivimi vsebinami. V Žabji vasi, denimo, spoznavajo razvojni krog dvoživk, pa tudi drugih živih bitij, katerih del življenja je vezan na vodo. Udeležijo se edinstvenega obročkanja ptic. Otroci pa se pozabavajo z lesenimi skulpturami živali iz mokrišča.
In mogoče med obiskom ugledajo za hip prav zeleno rego, ki se v lahnem vetriču ziblje na trstiki, velikega pupka, kako iz mlake priplava po zrak, ali zeleno žabo, ki na brežini lovi tople sončne žarke. Z opazovalnic za ptice, ki dajejo s svojo podobo poseben pečat Vodomčevemu gaju, pa morda uzrejo tudi kot puščico hitrega vodomca z ribico v kljunu.
Obisk Poti zelene rege tako ni zgolj sprehod; je doživetje čudovite narave Vodomčevega gaja, vonja medovitih rastlin, ob jutrih skoraj oglušujočega ptičjega petja in dnevnega brnenja kačjih pastirjev ter čebel ...
Obisk ob koncih tedna in med prazniki
Sprehod po novi tematski poti v Vodomčevem gaju, območju izjemne živalske in rastlinske pestrosti, kjer se prepletajo različni habitati, je mogoč le z vodnikom ob koncih tedna in med prazniki ob 10. uri, za skupine pa gaj odprejo kadar koli po dogovoru. Sprehod po poti je dostopen tudi gibalno oviranim obiskovalcem.
Poslanstvo: obnova mokrišč
Snovalci tematske poti v Turističnem društvu Cer Cerovo predano ustvarjajo čedalje bolj prepoznavno turistično točko Vodomčevega gaja, ki je obenem tudi učilnica v naravi. Navezuje se na učno pot Po sledeh vodomca, ki poleg te lokacije povezuje med seboj tudi edinstveno naravno in kulturno dediščino širšega območja Taborskega hriba s Taborom nad Cerovim in Županovo jamo.
K delu jih spodbuja želja po obnovi biotske pestrosti mokrišč; po oceni strokovnjakov je v zadnjih tristo letih zaradi človekovih posegov v naravo namreč izginilo kar 90 odstotkov površin mokrišč, ki so ena najbolj biotsko pestrih okolij na Zemlji.
