»Razmere zahtevajo hitro odzivanje na spremembe in skupno iskanje možnosti za okrevanje panoge«

Turizem Ljubljana je aktivno vpet v prizadevanja za blaženje posledic najhujše svetovne krize, ki je kdaj koli prizadela turizem – tako na slovenski kot na mednarodni ravni. Ljubljana je sicer kot destinacija, ki jo pretežno obiskujejo tuji turisti, in kot uveljavljeno prizorišče dogodkov industrije srečanj, za katero napovedujejo, da bo med segmenti, ki bodo okrevali najdlje, v Sloveniji med destinacijami, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Kot je na nedavnih 10. Dnevih slovenskega turizma (DST) 2020 poudarila mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, zahtevajo razmere hitro odzivanje na spremembe, obenem pa skupno iskanje možnosti za okrevanje panoge.

DST 2020: Slovenski turizem med in po Covid-19

Na okrogli mizi, ki je bila 8. decembra v okviru DST 2020 (letos so bili na spletu), je mag. Petra Stušek tudi povedala, da so mesta pokazala sposobnost, da se znajo hitro prilagoditi novim razmeram. »Smo optimisti, to nas žene naprej,« je dejala; optimizem temelji tudi na izsledkih mednarodnih raziskav, ki kažejo, da se želja ljudi po potovanjih krepi.

Pri okrevanju destinacij pa je poudarila še zlasti izjemno pomembnost oblikovanja novih doživetij za obiskovalce – ob ohranjanju dobrih zgodb, ki že obstajajo. »Ohranjati moramo že znane dobre prakse in jih nadgraditi z novimi.« Za Ljubljano je dejala, da bo po epidemiji stavila še zlasti na svoj zeleni DNK, ki odseva zeleno in tehnološko napredno dušo mesta – z izjemnimi priložnostmi za nova, inovativna doživetja, kot so denimo v povezavi s tehnološko naprednimi podjetji in organizacijami s sedežem v slovenski prestolnici; ena od ključnih besed okrevanja turizma, ki so jo poudarjali tako na DST 2020 in ki jo ponavljajo tudi v tujini, je namreč nujna digitalizacija. (Ob tem naj omenimo, da je Ljubljana v mednarodnem prostoru že prepoznana kot zgled na področju razvoja pametnega turizma in v okviru tega digitalizacije; o tem je direktorica Turizma Ljubljana tudi spregovorila prejšnji mesec na barcelonskem kongresu pametnega turizma.)

Več o napovedih okrevanja (slovenskega) turizma si lahko preberete na spletni strani Slovenske turistične organizacije, ki pripravlja DST.

Prizadevanja za okrevanje mestnega turizma v okviru ECM

Turizem Ljubljana je že vrsto let aktiven v European Cities Marketing (ECM), združenju, ki povezuje 125 članov, med katerimi prevladujejo evropski mestni turistični in kongresni uradi ter sorodne marketinške organizacije iz 38 držav. Od sredine leta 2018 združenju predseduje mag. Petra Stušek, s čimer je Turizem Ljubljana še aktivneje vpet v njegovo delovanje – in tudi v izzive, s katerimi se soočajo mestne destinacije ne zgolj v Evropi, temveč po vsem svetu.

ECM je v času pandemije izjemno aktiven pri iskanju rešitev za čim prejšnje okrevanje mestnega turizma. Tako je, denimo, v sodelovanju s svetovalnim podjetjem Group NAO ustvaril informacijsko središče, imenovano »A New Tomorrow« (Novi jutri), ki združuje številne odlične vire, dokumente, raziskave in spletne seminarje – z namenom, da spodbudijo razpravo o prihodnjih izzivih članov združenja in da so jim tudi tako v pomoč na poti čim hitrejšega prilagajanja na razmere in okrevanja.

Še zlasti velja omeniti priročnik »The DMMO* Covid-19 Continuity Checklist – An ECM Guide for Sustainable Recovery«, ki je nastal v partnerstvu z marketinško agencijo Toposophy in ki predstavlja odlično orodje za izhod iz kriznega obdobja ter trajnostno okrevanje turizma po pandemiji, na poti do Novega jutri. (*Destination Marketing and Management Organisation)

Poudariti velja še projekte, kot sta, na primer, nedavna raziskava ECM o financiranju destinacijskih marketinških organizacij v luči zdajšnje krize, in »Long Thinker Catalogue« (kar bi lahko prevedli v katalog za poglobljeno razmišljanje), ki je nastal v sodelovanju z desetimi priznanimi strokovnjaki in vplivneži z različnih področij; ti so prispevali svoje poglede na ključne izzive na poti do »nove normalnosti«.

Poleg tega je ECM sklenil strateško partnerstvo z vplivnim panožnim kongresnim združenjem ICCA – International Congress and Convention Association, s ciljem še bolj povezanega delovanja v segmentu industrije srečanj v Evropi; poslovni in znanstveno-strokovni dogodki bodo namreč vidno pripomogli k vnovični krepitvi mestnih destinacij.

Poglobljena raziskava »ECM Benchmarking Report 2019-2020«, primerjalna analiza na osnovi podatkov 119 mest, ki je nastala v partnerstvu z dunajsko Modul University, pa ponuja edinstven vpogled v urbani turizem v Evropi in je najpopolnejši vir informacij za poznavanje in razumevanje najnovejših trendov, ki lahko vplivajo na strateške in razvojne usmeritve destinacijskega marketinga.

ECM krepi svojo vlogo tudi na področju lobiranja pri Evropski komisiji, s ciljem usklajevanja določenih ukrepov na ravni EU, ki bodo pripomogli k hitrejšemu okrevanju potovalne industrije na naši celini. V tej luči je razvilo tesnejše sodelovanje z Evropsko potovalno komisijo in Evropskim turističnim združenjem, ECM pa je dobro povezan tudi s Svetovno turistično organizacijo.

Več o številnih projektih ECM si je mogoče prebrati na njihovi spletni strani, o njihovem novem mentorskem programu na področju industrije srečanj pa pišemo v rubriki Kongresna Ljubljana.

O okrevanju turizma v Evropi tudi druge ugledne organizacije

Mag. Petra Stušek je v začetku decembra sodelovala tudi na odmevnem spletnem seminarju »Pot turizma do okrevanja – evropski vidik«, ki ga je pripravila Adara, ugledna svetovna organizacija na področju podatkovne analitike in digitalizacije. Osrednja tema dogodka je bila razprava o prizadevanjih evropskih destinacij za uspešno okrevanje turizma po pandemiji, na njem pa so se govorci dotaknili različnih tem, ki bodo med drugimi krojile bližnjo prihodnost turističnega povpraševanja in s tem tudi ponudbe.

Seminar je povezovala Sara Pastor iz Adare, na njem pa je poleg mag. Petre Stušek, ki je na njem sodelovala tudi v vlogi predsednice ECM, govoril Eduardo Santander, izvršni direktor Evropske potovalne komisije.

Na dogodku je bilo poudarjeno, da so trenutne razmere kot revolucija, ki prihaja od znotraj – vprašanje je le, v kolikšni meri bomo pripravljeni spremeniti navade (tudi potovalne). Kratka potovanja na drug konec celine, denimo, bodo lahko zamenjali spletni pogovori, industrija poslovnih srečanj bi tako lahko večinoma potekala v hibridni obliki. A direktorica Turizma Ljubljana je pri tem poudarila, da se bo poslovni turizem vrnil, saj bodo ljudje še naprej želeli potovati iz poslovnih razlogov (a bolj premišljeno) zaradi pomembnosti druženja in doživetij izven uradnih urnikov.

Govor je bil tudi o pomembnosti izobraževanja ljudi o tem, kaj v turizmu pomenita trajnost in odgovornost, ter koliko ljudi je odvisnih od turizma (tudi v Ljubljani). Zavedati se je treba, da turizem niso zgolj turisti, temveč so turizem tudi lokalni prebivalci in lokalno gospodarstvo; in da se je treba bolj posvetiti ne le ekonomskemu, temveč tudi socialnemu vplivu turizma.

Seminar se je dotaknil tudi digitalizacije, s katero bi bilo mogoče na evropski ravni doseči pomembne premike, kot sta usklajevanje in uravnoteženje turističnih tokov; na to bi lahko vplivali na primer s »koledarjem potovanj«, ki je za nekatere države, denimo Španijo in Nemčijo, zelo različen.

Eduardo Santander je poudaril, da ljudje pogosto preveč pričakujejo od države, ukrepi bodo morali pri okrevanju turizma priti z drugega konca: od ljudi. To se je že pred krizo pokazalo v priljubljenih destinacijah, kot je Barcelona – ljudje so jo začeli dojemati ne več kot trendovsko mesto, temveč kot mesto s težavami zaradi prevelikega obiska. Kriza pomeni pretres, ki smo ga na nek način potrebovali, da se znova zazremo v upravljanje destinacij, oblike prevoza, v to, kaj prodajamo, kako uporabljamo podatke …

Adarin spletni seminar je imel izjemen odziv, zato ga nameravajo znova pripraviti in vsebinsko nadgraditi februarja prihodnje leto, z istimi govorci.