Krožno gospodarstvo ni izbira, temveč edina možna pot

Predvidoma v začetku prihodnjega leta bo ljubljanski Mestni svet obravnaval prvi strateški dokument MOL na področju krožnega gospodarstva. Premisa, da vrednost v ciklu proizvodnje in potrošnje ohranjamo čim dlje, je čedalje bolj vtkana v delovanje in razvoj mesta, tudi v turizmu. »Mislim, da v turizmu ni področja, kjer še ne bi bili storjeni koraki v smeri krožnega gospodarstva,« pravi mag. Zala Strojin Božič, menedžerka prehoda v krožno gospodarstvo na Mestni občini Ljubljana. Ob tem pa poudarja: »Prihodnost je v povezovanju in sodelovanju, ne v razvoju samostojnih zgodb.«

Ljubljana si je zadala cilj, da postane do leta 2045 povsem »krožno mesto«, se pravi mesto, katerega razvoj in delovanje sta utemeljena na krožnem gospodarstvu. Lahko poveste več o ključnih aktualnih prizadevanjih mesta za doseganje tega cilja?

Predvidoma januarja leta 2022 bo na Mestnem svetu obravnavan strateški dokument »Krožni potenciali Ljubljane 2021–2027, s pogledom Ljubljana, krožno mesto 2045«. To bo prvi strateški dokument mestne občine na področju krožnega gospodarstva. Z dokumentom želimo vsem prebivalcem in obiskovalcem mesta ter vsem tistim, ki v mestu delajo, ustvarjajo in investirajo, predstaviti, kaj je krožno gospodarstvo, zakaj je pomembno in kako lahko skupaj zgradimo krožno mesto. V Ljubljani že imamo veliko primerov dobrih praks s področja krožnega gospodarstva, ki jih želimo v prihodnjih letih še bolj povezati in nadgraditi. Zavedati se je treba, da je MOL le eden od členov vrednostne verige, v gradnjo krožnega mesta pa morajo biti povezani vsi deležniki, od prebivalcev, gospodarstva, nevladnega sektorja, izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij do vladnih struktur.

Katere elemente krožnega gospodarstva, ki so že uspešno integrirani v razvoj in življenje Ljubljane, bi še posebno poudarili?

Ljubljanski Kavalir
Ljubljanski Kavalir © Dunja Wedam

V mestni občini že vrsto let uspešno delujejo modeli souporabe, na primer souporaba vozil in koles, vozila Kavalir v mestnem središču. V tej kategoriji je zagotovo treba omeniti tudi Mestno knjižnico Ljubljana, ki je v vseh letih delovanja uvedla številne nove storitve – tudi v smeri trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. Imamo pa tudi že uspešno dobro prakso na področju souporabe predmetov, Knjižnico reči v Savskem naselju. Čedalje bolj priljubljene so tudi trgovine brez embalaže. Imamo tudi bogato mrežo popravljalnic in predelovalnic. Še posebno vesela pa sem, da se uspešno razvija tudi industrijska simbioza. Kar je za nekoga odpadek, je za nekoga drugega lahko vhodna surovina.  Le več se je treba pogovarjati in sodelovati.

Sestavni del prizadevanj na tem področju je tudi turizem. Ljubljanski turizem zadnja leta prejema številna priznanja in nagrade na mednarodni ravni za trajnostni razvoj in za projekte, ki spadajo v okvir krožnega gospodarstva. Na katerem področju: produkti in doživetja, kulinarika, dogodki, promocija, spominki idr. ... se vam zdi, da se turizem najuspešneje že aktivno vključuje v krožno gospodarstvo?

Mislim, da v turizmu ni področja, kjer še ne bi bili storjeni koraki v smeri krožnega gospodarstva. Zelo me veseli, da strategija razvoja turistične destinacije Ljubljana in ljubljanske regija 2021–2027 ni osredotočena le na obiskovalce, temveč tudi lokalne prebivalce. Prihodnost je v povezovanju in sodelovanju, ne v razvoju samostojnih zgodb. Prednosti lokalnosti so se še posebno izkazale v času covida-19, ko so se bolj ali manj pretrgali ustaljeni turistični tokovi.

Kakšen naj bo po vašem mnenju razvoj ljubljanskega turizma v prihodnje, da se bo skladal s ciljem razvoja Ljubljane v »krožno mesto«?

Trgovina Stara roba, nova raba
Trgovina Stara roba, nova raba

Krožno gospodarstvo ni izbira, ampak nuja, saj so naravni viri omejeni in si življenjskega sloga, kot ga živimo zdaj, prihodnje generacije preprosto ne bodo mogle več privoščiti. Porabo bo treba zmanjšati in optimizirati. Naučiti se bo treba zavrniti nepotrebno, manj nakupovati, več popravljati in souporabljati. Treba bo bolje načrtovati in se izogibati odpadkom, ki jih ni mogoče predelati. In ta načela bo treba upoštevati tudi pri razvoju prihodnjih turističnih produktov in storitev, gradnji infrastrukture …

Na čem pa (v skladu s to usmeritvijo) graditi poudarke pri razvoju posameznih segmentov?

Mislim, da je prihodnost v vzpostavljanju vrednostnih verig. Nujno je treba povezati različne sektorje in ustvarjati skupne zgodbe. Na tak način je tudi veriga bolj odporna in se laže prilagaja nepredvidljivim razmeram. Seveda v marsičem nismo samozadostni in morda tudi nikoli ne bomo, smo pa Slovenci zato zelo ustvarjalni in se na področju krožnega gospodarstva uvrščamo med pionirje. Tudi v turizmu je še veliko prostora za ustvarjalnost in razvoj inovacij. Tu je tudi digitalizacija, ki jo bo treba ustrezno sistemsko vključiti.

Turizem je tudi glavni promotor mesta – ne le njene turistične ponudbe, temveč mesta na splošno. Kako torej oblikovati promocijo v skladu s smernicami za krepitev krožnega gospodarstva?

Ljudje imamo različne življenjske sloge, nekateri si želijo veliko akcije in interakcije, drugi bolj počitka in samote, če želimo zadostiti vsem, mora biti tudi naša ponudba temu primerno raznolika. Ljubljana ponuja s svojo ponudbo storitev in naravnimi danostmi vse to. Večina storitev je na dosegu peš ali s kolesom, imamo dobro ohranjeno naravno okolje, zdravo in lokalno pridelano hrano, pestro kulturno ponudbo … Ob tem moram pohvaliti sodelavke in sodelavce javnega zavoda Turizem Ljubljana, ki sledijo trendom in proaktivno vključujejo trajnostni in krožni vidik v svoje aktivnosti. Zajtrk 2GO, turizem brez plastike za enkratno uporabo in zeleni concierge so le nekatere trajnostne in krožne ideje, ki se jih bomo uporabniki lahko razveselili v prihodnjih letih.

V ospredju nove strategije ljubljanskega turizma je, kot ste že sami omenili, (tudi) povečevanje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva in na tem temelju tudi povečevanje kakovosti turistične ponudbe. Je tudi to del krožnega gospodarstva (družbena raven)?

Seveda. V krožnem gospodarstvu povezujemo ekonomski, okoljski in družbeni vidik. Niso pomembne zgolj tehnološke, ampak tudi družbene inovacije, kot so na primer izmenjevalnice reči. Še posebno pomembno pa se mi zdi, da se z ustreznim znanjem opolnomoči odločevalce, saj moramo biti s svojim delovanjem zgled. V mestni upravi tako na primer od septembra leta 2020 za sodelavce organiziramo krožne izzive, s katerimi v praksi preizkušamo dobre krožne prakse na področju mobilnosti, nakupovanja/obdarovanja, vsakodnevnega življenja in prehrane. V kolikor bomo ponotranjili trajnostne in krožne rešitve, bomo tudi kot odločevalci sprejemali boljše odločitve.

Za konec pa še nekoliko osebnejše vprašanje: če pogledate na Ljubljano z očmi obiskovalke, ki ceni prizadevanja na področju skrbi za planet, kaj bi najprej opazili in kaj bi vas še zlasti navdušilo?

Park Tivoli
Park Tivoli © Dunja Wedam

Zagotovo bi opazila veliko zelenih površin in razmeroma nizko gradnjo – višina zgradb nas ne »zaduši«, kot se to razmeroma pogosto dogaja v večjih mestih, ampak se počutiš del mesta in dogajanja. Ljubljana je tudi zelo čisto mesto, še posebno pa so mi všeč raznoliki mestni pitniki in raznovrstna drevesa. Ljubljana nikoli ne razočara.

Primer dobre prakse: Rifuzl – trgovina brez plastične embalaže

Trgovina Rifuzl
Trgovina Rifuzl © arhiv Rifuzla

V Šiški so pred skorajda natanko tremi leti odprli Rifuzl – trgovino brez plastične embalaže. Je trgovina z največ izdelki »na rinfuzo« v Ljubljani, izdelki, ki niso zapakirani, temveč jih kupci naložijo v embalažo, ki jo prinesejo s seboj. Preostali izdelki so bodisi v papirnati ali stekleni embalaži; papir se lahko znova uporabi ali reciklira oziroma kompostira, za stekleno embalažo pa kupce (in dobavitelje) spodbujajo, da jo prinesejo nazaj oziroma uporabijo znova, razlaga Manca Behrič, lastnica Rifuzla.

»Prizadevamo si, da se čim bolj izognemo odpadkom,« pravi, tako na ravni prodaje kot prevzema izdelkov. Nabor teh je v Rifuzlu sicer velik: od svežega kruha do mlečnih izdelkov, piškotov, namazov, marmelad, žit, stročnic, testenin, mok, oreščkov, kave, olja, vina ..., občasno tudi sezonskega sadja, vrtnin in poljščin, do izdelkov za osebno nego in dom.

Večina izdelkov, od 60 do 70 odstotkov, ocenjuje Manca, je iz Slovenije. »Vselej dajemo prednost proizvajalcem iz Slovenije, če je to le mogoče.« Izjemno pozorni pa so tudi na kakovost izdelkov, doda.

Trgovina dobro posluje, v treh letih so si pridobili nabor zvestih kupcev, »sem pa prijetno presenečena, ker nas vsak dan odkrivajo tudi novi in veliko se jih vrne,« pravi Manca. Ugotavlja, da je večini ljudi še zlasti pomembno, da kupujejo lokalna živila in izdelke; to za spoznanje zasenči ekološko plat Rifuzlove zgodbe. Med tujimi obiskovalci so tudi takšni, ki jih obiščejo namenoma, »letos poleti sta bila pri nas recimo Američana, ki sta se ustavila v Ljubljani prav zaradi Rifuzla!«

Glede na velik nabor domačih izdelkov in praznični čas – so njihovi izdelki zanimivi tudi za obdarovanje? »So. Ljudje tudi pri obdarovanju čedalje bolj cenijo lokalno zgodbo, pa tudi uporabnost izdelkov je čedalje pomembnejša. Lani so ob tem času kupili za darila goro namazov,« se nasmehne Manca.