Kje v zaledju Ljubljane najdemo naravna kopališča?

Kam v zelenem zaledju Ljubljane ubežati v naravo pred pripekajočim poletnim soncem – tja, kjer se lahko za povrh osvežimo še v vodi? Predlagamo: Iški vintgar v zavetju gostih drevesnih krošenj, Podpeško jezero na robu Ljubljanskega barja in Soro v Medvodah, kjer so obudili staro kopališče.

Iški vintgar

Iški vintgar, slikovita soteska, po kateri teče reka Iška, je gotovo ena najlepših možnosti osvežitve v ljubljanskem zaledju. Deroča rečica, prodne sipine ob njej, številni tolmuni in strmi skalnati bregovi, ki ji ponekod dajejo videz pravega kanjona ...

Na sprehodu po soteski, ki ga je mogoče nenehno prekinjati s spusti k reki, si je mogoče tudi ogledati številne zanimive kamnine, kot so dolomitski prodniki, prepredeni z belimi kalcitnimi žilicami, ter rdečkaste in zelenkaste zaobljene ploščice z rudnimi primesmi, ki pričajo o razgibani geološki zgodovini območja. K njenemu slikovitemu videzu pripomore tudi rastlinstvo, drevje, ki se s koreninami oprijema strmin, ter številne alpske rastline, kot so čvrst šaš, rododendron, dvocvetna vijolica, kranjski jeglič in kronice.

Podpeško jezero

Podpeško jezero v vasi Jezero je majhen, a poseben naravni biser na robu Ljubljanskega barja. Je skoraj popolnoma okroglo in zelo globoko (do 51 metrov), napaja pa se iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Voda iz jezera odteka pod zemljo, skozi globok lijak.

Ob jezeru je poleti manjše kopališče, ki v vročih počitniških dneh vrvi od prešernega vzdušja. Tod je tudi gostilna s slovensko hrano.

Za ljubitelje pohodništva pa sta iz vasi Jezero urejeni priljubljeni označeni planinski poti na Krim (1107 metrov) in neprimerljivo krajša na vrh Sv. Ane (484 metrov) s slikovito romarsko cerkvico in izjemnim razgledom na Ljubljansko barje, hribovje Osrednjeslovenske regije ter slovenske Alpe.

Naravno kopališče Sora

Pred desetletji je bilo naravno kopališče Sora (ob jezu v Goričanah) ena najbolj priljubljenih izletniških točk v medvoški občini; ob lepih poletnih nedeljah je privabilo na tisoče obiskovalcev. Do kopališča so iz Ljubljane vozili posebni kopališki avtobusi, obiskovalce pa sta pričakala tudi veliko parkirišče in pestra gostinska ponudba. Zaradi čedalje večjega onesnaževanja reke Sore in zaostrenih sanitarnih standardov je bilo kopališče pozneje opuščeno, uporabljali pa so ga le še redki domačini.

Javni zavod Sotočje Medvode in medvoška občina v zadnjih letih obujata ta nekdanji mali turistični biser. Območje je temeljito očiščeno, redno izvajajo meritve kakovosti vode, ki potrjujejo, da je primerna za kopanje. Kopalci so se tako vrnili, naravno kopališče je znova zaživelo, v prihodnjih letih pa ga nameravajo dodatno urediti.