Pomen duševnega zdravja
Svetovna zdravstvena organizacija je duševno zdravje opredelila kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost«.
Duševno zdravje omogoča posamezniku udejanjanje njegovih umskih in čustvenih zmožnosti ter mu omogoča, da najde in izpolni svojo vlogo v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju. Daje mu čustveno in miselno trdnost, moč za spoprijemanje z življenjskimi izzivi in težavami, pa tudi prilagodljivost in uvidevnost, kar omogoča kakovostno sožitje s soljudmi – pa tudi s samim seboj. Duševno zdravje nam omogoča, da se veselimo, se smejimo in zabavamo, da smo radovedni in se učimo, da smo samozavestni in se znamo soočati z življenjskimi izzivi in spremembami.
Pomembno je tudi kot temelj kakovostnega delovanja celotne družbe. Čas, v katerem živimo, postavlja pred posameznike in družbo zelo velike zahteve. Pogosto smo premalo pozorni na stiske in motnje v duševnem zdravju, morda jim ne pripisujemo dovolj velikega pomena, ali pa si mislimo, da so le znak šibkosti. Izjemno pomembno je, da si velike stiske, ki smo jim sami le stežka kos, priznamo in si zanje tudi poiščemo pomoč. Zase, pa tudi za druge, ki so potrebni opogumljanja in podpore.
Strokovna pomoč za vsakogar v stiski
Duševne motnje spadajo med deset poglavitnih vzrokov oviranosti v vsakdanjem življenju, imajo pa velike družbene in gospodarske posledice za posameznike, družine in skupnosti. Dokazana je povezava med duševnim zdravjem in revščino oziroma vsakršno družbeno odrinjenostjo. Družbeno in gospodarsko breme duševnih motenj je zelo veliko. Stiske in motnje v duševnem zdravju lahko doletijo vsakogar, zelo pomembno pa je, da je strokovna pomoč hitra in pravočasna. Prav temu je namenjen Program MIRA – Državni program duševnega zdravja.