Secesijska arhitektura v Tivoliju

V mestni galeriji na prostem na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli so v začetku junija znova odprli razstavo fotografij Mirana Kambiča »Secesijska arhitektura na Slovenskem«. Na ogled bo osemdeset fotografij, do 15. septembra.

Razstava o secesijski arhitekturi na Slovenskem si prizadeva uveljaviti sodobno arhitekturo kot pomembno zvrst javne umetnosti, je ob robu razstave zapisal ljubljanski podžupan Janez Koželj. »Secesijski arhitekturi s svojimi kipečimi domišljijskimi oblikami in bogatim fasadnim okrasjem javnost brez zadržkov priznava umetniško vrednost. Razstava bo iz tega razloga zagotovo vzbudila zanimanje najširše javnosti za to privlačno in napredno arhitekturo, ki je nastala kot skupni projekt gospodarske in kulturne elite tedanjega slovenskega meščanstva. V Ljubljani so secesijske stavbe oblikovali slovanski arhitekti, ki so z novim slogom pripomogli k narodnemu prebujenju – tako kot arhitekti na Madžarskem, Škotskem, v Kataloniji, na Finskem in drugod.«

Napredno umetniško gibanje

Secesija, »to napredno umetniško gibanje je nastalo na prehodu devetnajstega v dvajseto stoletje in se je prek Pariza, Dunaja in Berlina hitro razširilo po vsej Evropi. V Avstriji in pri nas so ga imenovali  secesija, v Franciji, Belgiji in na Škotskem Art Nouveau, v Nemčiji Jugendstil, v Italiji Liberty, v Kataloniji Modernismo. Sad tega gibanja je bil značilen umetniški slog, ki v arhitekturi in oblikovanju ni več posnemal zgodovinskih slogov gotike, renesanse, baroka in klasicizma, temveč je razvil povsem nov, izviren jezik oblik. Namesto iz zgodovine arhitekture je secesijski slog povzel nova načela organskega oblikovanja iz narave, iz njenih rastlinskih, živalskih in zemeljskih oblik. Prepoznamo ga po stiliziranem rastlinskem okrasju, po nepravilnih, organskih oblikah, po profiliranih valovitih linijah, po barvitosti in po kombinacijah različnih gradiv, stekla, kovanega železa, bakra in keramike. Nasprotno vijuganju in kipenju organskih oblik so bili drugo izhodišče novega sloga strogi geometrijski vzorci, umirjene mreže in črno-bele kombinacije. Poleg prekinitve z zgodovinskimi slogi so si secesijski umetniki prizadevali za svobodno ustvarjanje brez vsakršnih umetniških kanonov in akademskih ustanov. Posledica želene umetniške avtonomije je bil neenoten slog, ki pa je prav zaradi svoje raznolikosti ostajal odprt za različne avtorske interpretacije. Pluralistični jezik secesije je številne arhitekte v času pomladi narodov vzpodbudil k iskanju narodnega sloga in odprl različne poti k moderni arhitekturi,« je še med drugim zapisal Janez Koželj.

Svetovni dan secesije

Razstava je bila odprta v okviru praznovanja svetovnega dneva secesije (art nouveau), ki je 10. junija, kot eden od dogodkov, s katerimi tudi Ljubljana krepi zavest o kulturnih vrednotah in evropski razsežnosti te nam tako bližnje dediščine v širši javnosti.

Sprehodi po secesijski Ljubljani

Turizem Ljubljana je poleg tega od 8. do 15. junija izvajal vodene sprehode po secesijski Ljubljani. Ti so obiskovalce popeljali mimo večine najznačilnejših secesijskih stvaritev v mestu. Udeleženci so si ogledali pročelje Urbančeve in Hauptmanove hiše na Prešernovem trgu, se sprehodili mimo stavb ob Miklošičevi cesti in Miklošičevega parka, ki ga je zasnoval arhitekt Maks Fabiani, ter mimo znamenitega pročelja Grand hotela Union, ki je bil prvi sodobni hotel in v času svojega nastanka celo največja stavba v Ljubljani; še vedno ohranja svoj prepoznaven secesijski slog. Voden ogled jih je popeljal še do Nebotičnika, po Beethovnovi in Prešernovi ulici do Mladike in Kongresnega trga.

V trgovinici s spominki v TIC pa gostje junija ob nakupu spominkov iz darilne linije secesija prejmejo brezplačno knjižico Secesijska Ljubljana.