KulKul trenutek: slovita Kofetarica in ljubljanska kava

Zgodi se ti lahko vsak dan. Vendar ne kjerkoli. Doživiš ga lahko samo v Ljubljani. Trenutek, ko se srečata kul-inarično in kul-turno. Takrat napoči KulKul trenutek ... Projekt Turizma Ljubljana vsak mesec prinaša novo kulinarično in kulturno zgodbo: prvi je ponesel v rimske čase z Emonsko oziroma Maxijevo rezino, drugi je obujal slovensko etnografsko izročilo s pehtranovo potico in lePotičko, tretji je seznanjal z žlahtno dediščino arhitekta Jožeta Plečnika. Četrti pa spaja umetnost in – kavo.

Slovita Kofetarica Ivane Kobilice
Slovita Kofetarica Ivane Kobilice © Peter Hribar

Gospa prodornega in dobrodušnega pogleda, ki se zastrmi v nas s stene Narodne galerije, je tako rekoč vsakomur znana – Kofetarica Ivane Kobilce je vendarle nemara najbolj znana slovenska umetnina.

Kot šestindvajsetletna umetnica jo je naslikala med študijem v Münchnu. Z mojstrskimi potezami čopiča je ujela trenutek preprostega užitka, ki se prileže v vseh življenjskih obdobjih. Kdor se v živo zastrmi v Kobilčino Kofetarico, kave nikoli več na pije na enak način. Poslej bo vsaka skodelica kave poseben trenutek, trenutek, ko se srečata kulturno in kulinarično.

Kava v slovenski kulturi

Skodelica kave ima v slovenski kulturi že od nekdaj posebno mesto, tako v literaturi kot v umetnosti. Tudi sam obred pitja kave in celo preprosta gesta povabila »na kavo« ima v slovenskem jeziku več pomenov: lahko je povabilo na klepet, lahko pa ima tudi prijateljsko, družabno, poslovno in včasih celo romantično razsežnost. Pa tudi samo uživanje napitka lahko poteka na dva načina: žlahtno rjavo tekočino včasih srknemo ob točilnem pultu in odhitimo po opravkih, ali pa je skodelica kave povod za dolgo druženje, »kofetkanje«.

V slovenske dežele je kava prispela v 17. stoletju in do 19. stoletja ostala omejena na najbogatejše sloje. Tedaj so jo začeli piti tudi premožni podeželani, še zlasti pa so se z njo krepčale ženske. Prva kavarna se je odprla v Ljubljani leta 1713. Večina kave je prihajala iz Trsta.

Zdaj se Slovenci po porabi kave na svetu uvrščamo na 4. mesto, saj porabimo kar 6,1 kilograma kave na prebivalca.

Najboljša ljubljanska kava

Na ljubljanskih gostinskih vrtovih in v številnih sodobno urejenih kavarnah so po pandemičnem premolku spet zahrumeli kavni aparati in roke spretnih baristov mojstrsko nalivajo, penijo in strežejo. Junijska kava v Ljubljani je posebno doživetje. Še zlasti, če si jo popestrimo z ogledom Kofetarice v Narodni galeriji.

Na najboljšo kavo v mestu pa se lahko odpravimo v: Kavarno Moderna, Cafe Čokl, Tri Marije Coffee Trailer, Cafetino, Črno zrno, Kavarno Stow, Mariposa Coffee Roasters, Malo pražarno, Kavarno Natura Ljubljana in R & B Cafe.