Razstava ob stoti obletnici Nogometne zveze Slovenije

V Galeriji na prostem v Tivoliju odpirajo danes, 15. maja, razstavo ob stoti obletnici Nogometne zveze Slovenije. Razstava na Jakopičevem sprehajališču ponuja prijeten sprehod med podobami dolge in lepe poti slovenskega nogometa, ki še zdaleč ni končana. Na ogled bo do 15. avgusta.

Nogomet, najbolj priljubljeno športno igro na svetu, igramo v Sloveniji že več kot stoletje. V parku Tivoli, tam, kjer je zdaj veliko tivolsko parkirišče, so že pred prvo svetovno vojno igrali prve tekme, tudi mednarodne. Prelomno je bilo leto 1913, ko je pri ljubljanski Iliriji gostovala slovita praška Slavija – takrat se je namreč pri nas prvič igral vrhunski nogomet.

Nogomet med prvo in drugo svetovno vojno

Po prvi svetovni vojni in nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sedem slovenskih klubov iz Ljubljane, Maribora in Celja leta 1920 ustanovilo »Ljubljanski nogometni podsavez«, predhodnika zdajšnje Nogometne zveze Slovenije. Ta je odločilno pripomogel k hitremu in organiziranemu razvoju nogometa pri nas.

Pred drugo svetovno vojno so ljubitelje nogometa najbolj vznemirjali ljubljanski derbiji med Ilirijo in Primorjem, klubom, ki so ga ustanovili pred fašisti prebegli Primorci. Med slovenskimi nogometaši je bil v tem obdobju najbolj znan Ljubljančan Maks Mihelčič, dolgoletni vratar reprezentance tedanje jugoslovanske države in zagrebškega Građanskega.

Prvi slovenski nogometaši žanjejo mednarodno slavo

Po drugi svetovni vojni in z začetkom dela Nogometne zveze Slovenije se je ta šport pri nas še bolj razmahnil. Mednarodno slavo so si priigrali številni posamezniki – v petdesetih letih Ivan Toplak (kot nogometaš in pozneje trener), v šestdesetih Brane Elsner (kot trener in utemeljitelj šole slovenskega nogometa), v sedemdesetih nogometaša Brane Oblak in Danilo Popivoda (prva udeleženca svetovnega prvenstva v nogometu iz Slovenije), v osemdesetih pa Srečko Katanec in Marko Elsner, med drugim dobitnika bronaste olimpijske nogometne medalje. Na klubski ravni pa se je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja oblikovalo še vedno živahno rivalstvo med ljubljansko Olimpijo in Mariborom.

Poosamosvojitvena pravljica

Odločilni razvojni skok je slovenskemu nogometu uspel po osamosvojitvi leta 1991, ko sta mednarodna nogometna zveza FIFA in evropska UEFA Nogometno zvezo Slovenije hitro priznali kot članico. Slovenski nogomet je bil že tedaj zgledno organiziran. A le redki so upali, da se bo povzpel tako hitro.

Manj kot desetletje pozneje je slovenska članska moška reprezentanca pod vodstvom selektorja Srečka Katanca skupaj z nogometnimi velesilami že igrala na zaključnih turnirjih evropskega (2000) in svetovnega prvenstva (2002), kar je bila svetovna senzacija. Nič manj navdušujoč ni bil ponoven nastop naslednje generacije naših reprezentantov pod vodstvom Matjaža Keka na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki leta 2010. Tudi nastopanje v skupinskem delu elitne Uefine klubske Lige prvakov je bilo za serijske slovenske klubske prvake iz Maribora uresničljiv cilj.

Močna vez med Slovenijo in preostalim svetom

Nogomet združuje ljudi v Sloveniji in nas povezuje s svetom. Še nikoli ga pri nas ni igralo toliko nogometašic in nogometašev različne starosti kot zdaj. Še nikoli v Sloveniji nismo imeli toliko dobrih in lepih igrišč in stadionov ter dvoran. Še nikoli naša ligaška in pokalna tekmovanja niso bila tako zanimiva in barvita. Še nikoli ni imel tako dobrih možnosti za razvoj. Še nikoli ni slovenski nogomet toliko prispeval h krepitvi družbene odgovornosti in integriranosti pri nas. Še nikoli se – po zaslugi naše zgodovine, tradicije in prepoznavnosti – v tujini ni toliko govorilo o slovenskem nogometu.

Enega najboljših nogometnih vratarjev, Jana Oblaka, člana madridskega Atletica in naše reprezentance, poznajo povsod po svetu. Enega najboljših nogometnih sodnikov – Damirja Skomino – cenijo na vseh celinah. Milijoni nogometnih navdušenk in navdušencev pa vedo, da najmočnejšo celinsko nogometno organizacijo na planetu (UEFA) vodi predsednik iz Slovenije, Aleksander Čeferin.