Dunajska secesija in Ljubljana
V mestni galeriji na prostem na Krakovskem nasipu bodo lahko obiskovalci znova soustvarjali nove podobe mesta: ob Ljubljanici bodo 21. marca odprli interaktivno razstavo »Dunajska secesija in Ljubljana« avtorice Amele Špendl. Na dvajsetih plakatih, ki jih je sooblikoval grafični oblikovalec Tomato Košir, bodo predstavljene izbrane ljubljanske in dunajske secesijske stavbe, umetnica pa vabi obiskovalce k soustvarjanju podob tega arhitekturnega obdobja.
Soustvarjanje lanske razstave Amele Špendl na Krakovskem nasipu (Urbana pobarvanka Ljubljana) © Nea Culpa
Spomladi leta 1897 je skupina mladih dunajskih umetnikov, med njimi likovna umetnika Gustav Klimt in Koloman Moser ter arhitekta Joseph Maria Olbrich in Josef Hoffmann, izstopila iz Društva likovnih umetnikov in se poimenovala »secesionisti«. Gibanju se je kmalu pridružil tudi takrat najpomembnejši arhitekt Otto Wagner z najtesnejšim sodelavcem Maksom Fabianijem in mladim diplomantom Jožetom Plečnikom. V samo osmih letih, do izstopa glavnih članov leta 1905, so secesionisti popolnoma spremenili umetnost in arhitekturo. V kratkem času so ustvarili brezčasne umetnine, ki so vplivale na tedanje arhitekte in generacije njihovih naslednikov po vsem svetu.
V Ljubljani so začeli secesijske stavbe graditi po potresu leta 1895, saj je želel takratni ljubljanski župan Ivan Hribar Ljubljano preurediti v sodobno mesto.
Razmišljanje o mestu in soustvarjanju v javnem prostoru
Z razstavo, ki bo odprta do 15. aprila, avtorica vabi tudi k premišljevanju o mestu in soustvarjanju v javnem prostoru.