Pojdi na vsebino

»Dne 26. maja 1926 sem se napotil s svojim 16-letnim sinom Josipom v tako imenovano Brezno pri Opolzkem kamnu, z namenom, da bi se mogoče potom kakega podzemeljskega rova dalo splezati v tako imenovano podzemeljsko jamo Ledenico. (…) S seboj sem imel dve žepni svetilki in baterij in sveč, merilni trak, več svinčnikov, nekoliko papirja in tri škatlice vžigalic. Tako opremljeni smo korakali po gozdni tišini ...«* Tako se je po besedah Josipa Permeta začelo odkrivanje Županove jame, ene najslikovitejših slovenskih turističnih jam v bližini Grosuplja, ki je navdušila tudi filmske ustvarjalce: v njej so namreč posneli enega od filmov o slovitem indijanskem poglavarju Vinetuju. Pozna jesen pa je kot nalašč, da se spustimo v podzemlje ...

Kdor stopi v Županovo jamo prvič, bo bržkone ostrmel. Prostrane dvorane in rovi, mogočne sigove kope, kapniki različnih oblik, stebri, zavese, ponvice ... Razgibana in barvita podzemna zakladnica je v jami med Turjakom in Grosupljem na ogled na 610 metrov dolgi krožni turistični poti. Sestavlja jo osem dvoran: Ledenica in Srebrna, Permetova, Velika, Blatna, Matjaževa, Zadnja in Igorjeva dvorana; obiskovalci si lahko ogledajo vse, razen Igorjeve, ki je dostopna zgolj jamarjem.

Izjemne stvaritve narave

Ledenica, denimo, je bila prvi poznani del Županove jame, omenjal jo je že J. V. Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske v 17. stoletju; leta 1926 je Josip Perme odkril novo jamo (zdajšnjo Veliko dvorano) in spodbudil njeno povezavo z Ledenicoleto pozneje so na novo odkrit podzemni svet odprli tudi za obiskovalce. V Ledenici pozimi zaradi nizkih temperatur nastanejo ledeni kristalni stalagmiti, po katerih je jama dobila svoje ime. Srebrna dvorana slovi po bogatih kristalnih kapnikih in sigastih ponvicah. V Veliki dvorani so številni zanimivi kapniki, med njimi Spomenik neznanemu junaku (v spomin na prvo svetovno vojno), pa čudovit Permetov steber, v spomin odkritelju jame. Jugovzhodna stena je vsa zasigana, poln stalaktitov je tudi strop dvorane. V Blatni dvorani je velik stalagmit, kar sedem metrov meri v obsegu, v Matjaževi dvorani pa je svojstvena kapniška tvorba, ki spominja na prestol (Matjažev prestol).

Redni ogledi ob koncih tedna in praznikih

Županova jama leži pri vasi Velike Lipljene v neposredni bližini grebena Tabor. Nastala je v apnencih spodnje jure, podzemni svet pa je delo nekdanjega potoka Podlomščica, ki zdaj teče niže v široki dolini ob vznožju hriba Tabor. Vhod v jamo leži na nadmorski višini 410 metrov, jama je dolga 360 metrov, v breznu, s katerim se konča Zadnja dvorana, pa doseže globino 77 metrov.

Jama je osvetljena in zavarovana, zato sta za njen obisk potrebni le dobra obutev in topla oblačila (v njej je 10 stopinj Celzija). Ker je treba na ogledu premagati skoraj petsto stopnic, je zaželena tudi ustrezna telesna pripravljenost. Ogled jame je voden, traja pa približno eno uro. Redni ogledi so na voljo ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 15. uri, za napovedane skupine pa pripravi društvo Županova jama – Turistično in okoljsko društvo Grosuplje, ki upravlja z jamo, oglede tudi ob drugih dneh in urah.

* Iz publikacije Županova jama, čudežni svet brez sonca, ki jo je društvo izdalo ob 80-letnici odkritja jame leta 2006.

Sorodne vsebine