Slikovito e-kolesarsko potepanje po Polhograjcih
Kolesarski izlet z vrhunskimi razgledi. Pogled objema razgiban svet prostranih gozdov, travnikov in pašnikov, odročnih vasi in samotnih domačij, slikovitih cerkev na hribčkih, v jasnem vremenu pa seže vse do Alp. Doživetje »Razišči Blagajevo deželo z e-kolesom«, ki so ga pripravili v JZ Polhograjska graščina, je mozaik izjemne naravne in kulturne krajine Polhograjskih Dolomitov, v katerem je mogoče zaradi pomoči elektrike uživati brez napora. Ta čudovit kolesarski krog je vendarle dolg okoli 48 kilometrov, na njem pa je treba premagati 1300 metrov višinske razlike.
Zgodaj jeseni se pokrajina še kopa v zeleni; polagoma se bo odela v tople jesenske barve © Marko Delbello Ocepek
Na začetku poti nas v dolini Božne spremlja živahno žuborenje potoka © JRP Studio
Vsenaokrog travniki in gozdovi, v ozadju hribi © Marko Delbello Ocepek
Vzpenjanje proti Črnemu Vrhu © Marko Delbello Ocepek
Cerkev sv. Lenarta, osrednja veduta Črnega Vrha © JRP Studio
Paša v vasi Planina nad Horjulom © JRP Studio
Zgodovinska Možinetova hiša v Šentjoštu nad Horjulom © JRP Studio
Na krožno kolesarsko pot, ki poveže Polhov Gradec ter vasi Črni Vrh, Planina nad Horjulom, Butajnova in Šentjošt nad Horjulom (kjer domuje rdeča Michelinova zvezdica), se je mogoče odpraviti s treh izhodišč, kjer tudi izposojajo e-kolesa: to so Polhograjska graščina, turistična domačija Pr’Popr na Črnem Vrhu in Možinetova hiša v Šentjoštu. Do vseh treh lokacij vozi tudi avtobus (liniji št. 51 in 52 medkrajevnega potniškega prometa za prvi dve izhodišči in št. 56 za tretjo). In na vseh treh lokacijah je mogoče e-kolo tudi vrniti – in končati turo.
Pot ni označena, zato jo je mogoče prekolesariti samo s pomočjo GPX sledi; to kolesarji prejmejo ob najemu kolesa (in preostale potrebne opreme, tudi čelade) – ali dostop do mobilne aplikacije, ki jih usmerja po predvideni trasi. Ta vodi po neprometnih asfaltnih in makadamskih cestah.
Više, še više, še bolj razgledno
Kolesarski krog smo začeli v »grajskem slogu«, pred Polhograjsko graščino; s to je tudi povezano ime doživetja (in območja Polhograjcev na splošno): Razišči Blagajevo deželo z e-kolesom, saj je bil grof Blagaj (1786–1858) najbolj imeniten in priljubljen upravljavec graščine.
Trasa nas sprva povede po dolini potoka Božne, ki žubori ob cesti v zavetju gozda, dokler nas smerokaz za Črni Vrh ne usmeri levo na ožjo cesto, ki se začne polagoma vzpenjati. Še vedno kolesarimo ob živahni glasbeni spremljavi (pritoka Božne), ki potihne, ko se cesta začne strmeje vzpenjati. Zagrizemo v dolg in serpentinast klanec proti Črnemu Vrhu, kondicijsko najzahtevnejši del ture, ki pa ga lahko na e-kolesu premagujemo kot za šalo.
Pot je čedalje razglednejša, v zgodnjejesenskih dneh smo se kopali v številnih odtenkih zelene barve, ki se bodo v prihodnjih dneh in mesecu čedalje bolj razlivale v tople odtenke jeseni.
Na Črnem Vrhu uzremo kažipot za domačijo Pr’Popr; ta ponuja obiskovalcem prenočitev v počitniški hiški in doživetje kmečkega življenja, obiskovalci pa bodo na njej poleg ovac, kokoši, rac ..., srečali tudi – alpake.
Skok do cerkve sv. Lenarta
Osrednja veduta Črnega Vrha je sicer cerkev sv. Lenarta, razgledna točka (861 m), do katere vodi kratek, a strm vzpon. Sicer pa se od tod spustimo v smeri Škofje Loke oziroma Pasje ravni. Slednja je bila nekoč s 1029 m najvišji vrh Polhograjskega hribovja, a ga je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja JLA zravnala, saj je tod postavila raketno bazo. Zdaj je Pasja ravan s 1020 m drugi najvišji polhograjski vrh (na prvem mestu je Tošč s 1021 m). Od leta 2013 je na njej vremenski radar.
Doživetje sicer ne predvideva vzpona na Pasjo ravan – kdor bi vendarle želel skočiti do radarja (ta je sicer zaprt, vrh pa ni razgleden), mora premagati dokaj zahteven makadamski vzpon in spust. Smo pa ob vznožju Pasje ravni na najvišji točki izleta: na okoli 950 m višine.
Gurmanski Šentjošt
Kolesarimo po širokih asfaltnih in makadamskih cestah, kjer skoraj ne srečamo avtomobila, pretežno po razglednem odprtem svetu, deloma smo v objemu gozda. Čez čas se vzpnemo do naslednje bližnje cerkve na poti, sv. Andreja v Planini nad Horjulom, od tod pa se spustimo do vasi Butajnova in zatem strmo po makadamu do razcepa za Šentjošt. Spregledamo najkrajšo pot do njega in se odpravimo ob potoku po ožji in samotnejši cesti, ki nas v vzponu polagoma pripelje v vas.
Ta, četudi majhna, premore več zanimivosti: vrhunsko kulinariko v restavraciji Grič, kjer ustvarja chef Luka Košir in ki ima Michelinovo zvezdico, Sirarstvo Orešnik z odličnimi mlečnimi kozjimi izdelki, zgodovinsko Možinetovo hišo, kjer so urejeni udobni apartmaji, ter delavnice restavriranja in izdelave fresk.
Iz Šentjošta se vrnemo do Butajnove (po drugi poti, kot smo ga dosegli), od koder se po slikoviti pokrajini vrnemo na izhodišče, do Polhograjske graščine. Tod bi se lahko pomudili še v Muzeju pošte in telekomunikacij in obiskali Hišo medu Božnar, le streljaj proč, na obronkih Polhograjske gore s cerkvijo, pa je tudi pravljično-doživljajska pot Polhov doživljajski park.
Doživetje »Razišči Blagajevo deželo z e-kolesom« zaobjame velik in izjemno slikovit del Polhograjskih Dolomitov; odlična izbira za ljubitelje narave in nezahtevnega kolesarjenja.