V Tivoliju razstava ob stoletnici Atletske zveze Slovenije

V Galeriji na prostem na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju danes, v torek, 15. septembra, odpirajo razstavo »100 let Atletske zveze Slovenije«, ki fotografsko dokumentira organiziran razvoj tega tradicionalnega in najbolj priljubljenega olimpijskega športa v Sloveniji.

Za mejnik začetka organiziranega delovanja Atletske zveze Slovenije je obveljalo leto 1920, ko je bilo 25. in 26. septembra v Ljubljani organizirano prvo atletsko prvenstvo Slovenije. Tega leta je bila ustanovljena tudi Športna zveza Ljubljana s tehničnim odsekom za lahko atletiko.

Najbliže antični olimpijski tradiciji

© Svetozar Busić/Muzej novejše zgodovine

Pregled razvoja in dosežkov slovenske atletike v preteklih sto letih je vznemirljiv, poučen in spodbuden prispevek k slovenski športni zgodovini in sedanjosti, k razumevanju naše športne identitete in samozavesti. Atletika ima v svetu in pri nas ugled kraljice športov, saj je najbližja antični olimpijski tradiciji in je med vsemi športi najbolj prilagojena olimpijskemu motu: »Citius, altius, fortius.« (Hitreje, višje, močneje.)

Pogled nazaj navdaja s ponosom, saj je to zgodba o tem, kako je majhen narod zmogel dovolj želja in sposobnosti, da je posegal po zvezdah – po olimpijskih medaljah, svetovnih in evropskih odličjih. Vse to je bilo mogoče zaradi vrhunskih tekmovalcev in tekmovalk, pa tudi zaradi odnosa Slovencev do atletike ter zaradi predanega dela atletskih organizatorjev in trenerjev.

Vrhunski rezultati na svetovni ravni

© Tomi Lombar/Muzej novejše zgodovine

Slovensko atletiko je v preteklih olimpijskih obdobjih zaznamovala serija vrhunskih rezultatov v vseh starostnih kategorijah. Tako so zveneča imena slovenske atletike tudi med najbolj prepoznavnimi športnimi obrazi v Sloveniji, rezultati na ravni svetovne konkurence pa pripomorejo tudi k njihovi mednarodni prepoznavnosti.

Še zlasti v zadnjih treh desetletjih (od leta 1991), odkar je Slovenija samostojna država tudi na atletskem zemljevidu, je bera osvojenih odličij na največjih članskih tekmovanjih, kot so olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva, izjemna, saj so slovenski športniki in športnice osvojili osemindvajset medalj.

Kdo se ne bi spomnil napetega finalnega obračuna v teku na sto metrov z ovirami v Atlanti, kjer je Brigita Bukovec z drugim mestom slovenski atletiki pritekla prvo olimpijsko odličje, pa znamenitega ciljnega finiša Jolande Čeplak v teku na 800 metrov v Atenah leta 2004, ki ji je prinesel bron, slovenske himne v Ptičjem gnezdu v čast Primožu Kozmusu, ki je v metu kladiva osvojil zlato leta 2008, s srebrom štiri leta pozneje v Londonu pa le še potrdil, da gre za najuspešnejšega slovenskega atleta vseh časov, če poudarimo le dobitnike medalj z olimpijskih iger.

Uspešna organizacija prvenstev

Velikim uspehom so se pridružili tudi odlični organizacijski dosežki z mladinskim evropskim prvenstvom v Ljubljani leta 1997, evropskim prvenstvom v krosu v Velenju leta 1999 in 2011, svetovnim prvenstvo v gorskih tekih leta 2010 na Veliki planini ter evropskim prvenstvom leta 2017 na istem prizorišču, kongresom EAA v Ljubljani leta 2005 in številnimi drugimi odmevnimi mednarodnimi prireditvami.

V zdajšnji Atletski zvezi Slovenije je 68 klubov in društev, šest združenj in – kar je najpomembneje – več kot tri tisoč registriranih tekmovalcev in tekmovalk.