250 let obveznega šolstva na Slovenskem

Obsežna razstava, sestavljena iz osemdesetih panojev, je postavljena v obeležbo 250. obletnice izida Splošne šolske naredbe (1774). Razstava predstavlja ključne značilnosti na področju izobraževanja in kulture v poznem 18. stoletju na slovenskem ozemlju in v soseščini. Gradivo sestavljajo slikovne reprodukcije pomenljivih izsekov iz Splošne šolske naredbe, učbenikov, priročnikov, dokumentov, grafičnih del in predmetov, povezanih z izobraževanjem. Avtor razstave je dr. Simon Malmenvall, kustos Slovenskega šolskega muzeja.

Splošna šolska naredba iz leta 1774 je prvi državni osnovnošolski zakon, ki je veljal na ozemlju današnje Slovenije. Izid naredbe predstavlja prelomni dogodek na področju izobraževanja in kulture v slovenski in srednjeevropski zgodovini. Oblast pod vodstvom Marije Terezije (vladala: 1740–1780) in njenega sina Jožefa II. (vladal: 1780–1790) je v Avstrijskem cesarstvu začela vzpostavljati centralno voden državni šolski sistem. Uradno je vključeval vse družbene sloje in pomenil začetek obveznega in množičnega izobraževanja. Nastanek in izvajanje naredbe je pomembno zaznamovalo prepričanje takratnih razsvetljencev o koristnosti izobrazbe za moč države in srečo posameznikov. Izid zakona je posredno vplival na tiskanje knjig v deželnih oz. ljudskih jezikih, s čimer je prispeval tudi k razvoju izraznosti in postopni krepitvi javnega položaja slovenščine.

Razstava je nastala v partnerstvu Slovenskega šolskega muzeja in zavoda Turizem Ljubljana s finančno podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije.