Intervju s prof. dr. Alenko Fikfak
Prof. dr. Alenka Fikfak s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani je naziv Kongresna ambasadororka Slovenije 2019 prejela za organizacijo dogodka 'Public spaces for local life / A joint event of EU Human Cities and AESOP Thematic Group Public Spaces and Urban Cultures'. Je članica Ambasadorskega kluba Ljubljana.
Kako bi opisali proces organizacije strokovnih / znanstvenih srečanj v Ljubljani?
Proces je vedno zahteven; pomeni stalno dogovarjanje med vsemi vključenimi deležniki. Zadovoljstvo udeležencev je odvisno od hitre odzivnosti organizatorjev. Proces je pravzaprav neskončen in se ne zaključi z izpeljavo samega dogodka. Spretnost organizacije je ravno v nadaljevanju, prehajanju enega dogodka v naslednjega in tem, kako udeležence, ki sčasoma postanejo »prijatelji« z dobro organizacijo privabiti na druženje nazaj v Ljubljano.
Katera so bila pri tem vaša največja zadovoljstva in izzivi in kaj je najpomembnejša lekcija, ki ste se jo naučili & prenesli na svoje mlajše kolege?
Največje zadovoljstvo mi je vedno, ko opazujem zadovoljstvo vseh vključenih v dogodek. Ne samo tistih, ki pridejo iz tujine, predvsem onih, s katerimi delamo vsak dan. Zame najpomembnejša izkušnja pa je ugotovitev, da je znanstveno srečanje dogodek, pri katerem je vsaj enakovredno pomemben spremljevalni (družabni) program in vse podrobnosti, povezane z njim, na primer prikaz pestrosti lokalnih značilnosti, itd. Sam dogodek, na katerem se zvrstijo zgolj znanstveni prispevki, lahko brez neke osebne note hitro postane le še eno srečanje, ki se ga kaj hitro pozabi.
Kaj vidite kot največje prednosti Ljubljane kot kongresne destinacije in kateri so njeni največji neizkoriščeni ali neraziskani potenciali?
Največja prednost Ljubljane je merilo mesta - majhno, dobro povezano, dostopno. Možnost hitro pobegniti v središče, ga doživeti, a se tudi hitro vrniti na dogodek. Kot udeleženka srečanj v tujini vedno rada malo sama raziščem destinacijo. Tisti dve uri si privoščim samo zase. To je največja prednost Ljubljane, da v dveh urah najdeš svoj kotiček in odneseš mesto s sabo domov, s samo svojim lastnim spominom.
Kaj za vas osebno in poklicno pomeni naziv slovenski kongresni ambasador?
Šele s tem nazivom sem se pravzaprav zavedla, da v organizaciji tovrstnih dogodkov uživam (v določeni fazi se seveda tudi mučim, saj zna biti težav nešteto). Sam naziv pa je zame nekaj posebnega. Resnično se zdaj veliko bolj zavedam svojega veselja do organizacije srečanj.
Kakšna je vaša definicija popolnega dneva?
Moj popoln dan bi bil najbrž ležanje na plaži in sanjarjenje. Ta popolni dan je samo iluzija, ki bi hitro postala »dolgočasenje« in se spremenila v iskanje novih izzivov.
Imate kakšno posebno izkušnjo v času koronavirusa, ki bi jo želeli deliti z nami?
V februarju in marcu sta na naši fakulteti gostovala predavatelja iz Japonske, na poti nazaj pa sta zaradi pandemije ostala ujeta v Splitu. V začetku maja sta tako organizirala virtualno okroglo mizo na teme, ki nas v arhitekturi trenutno pestijo, predvsem, kar zadeva upoabo odprtih prostorov po obdobju koronavirusa? Bilo je zelo zanimivo.