Intervju s prof. dr. Marijo Bešter Rogač
Prof. dr. Marija Bešter Rogač s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je naziv Kongresne ambasadorke Slovenije 2019 prejela za organizacijo '32. konference evropskega združenja za raziskave koloidov in vmesnih površin'. Je članica Ambasadorskega kluba Ljubljana.
Kako bi opisali proces organizacije strokovnih / znanstvenih srečanj v Ljubljani?
Prvi in morda najtežji korak je pridobitev konference oziroma predstavitev Ljubljane odločevalnim telesom. Konkurenca je pri organizaciji prestižnih konferenc namreč izjemo huda in odbori se raje odločajo za »preverjene« destinacije, kar pa Ljubljana vse bolj postaja. Potem pa je potrebno postaviti tako strokovni kot tehnični okvir dogodka: povabiti uveljavljene predavatelje, ki pritegnejo čim večje število udeležencev, s kongresnim središčem pa stalno iskati najustreznejše možnosti za tekočo izvedbo dogodka. Izjemno pomembna ja porazdelitev nalog med člane organizacijskega odbora, v katerem mora vladati medsebojno zaupanje in spoštovanje.
Katera so bila pri tem vaša največja zadovoljstva in izzivi in kaj je najpomembnejša lekcija, ki ste se jo naučili & prenesli na svoje mlajše kolege?
V največje zadovoljstvo mi je bilo, da smo dogodek organizirali skupaj Univerza v Ljubljani, Kemijski inštitut, Inštitut Jožef Štefan in Slovensko kemijsko društvo. Na otvoritvi so udeležence pozdravili najvišji predstavniki vseh sodelujočih institucij in tako so mlajši kolegi dobili lep zgled sodelovanja, ki v Sloveniji ni ravno običajno. Za delo pri sami izvedbi dogodka smo uspeli pritegniti tudi več študentov, ki so s svojo enotno stilsko podobo, navdušenjem in mladostno vedrino dajali poseben pečat dogodku, ki jim bo - kot so zatrjevali - ostalo v spominu vse življenje.
Kaj vidite kot največje prednosti Ljubljane kot kongresne destinacije in kateri so njeni največji neizkoriščeni ali neraziskani potenciali?
Največja prednost Ljubljane je »zgoščenost« - večina prizorišč je v bližini hotelov in študentskih domov. Blizu je staro mestno jedro z Ljubljanico in kotički, ki kar vabijo k nadaljevanju »kongresnih razprav« v bolj sproščenem ozračju. Pomanjkljivost pa so nekoliko slabše letalske povezave.
Kaj za vas osebno in poklicno pomeni naziv slovenski kongresni ambasador?
Naziv Kongresna ambasadorka Slovenije mi je v veliko čast in veselje ter sem ga s ponosom dodala v svojo strokovno biografijo.
Ali obstaja kakšen dogodek / srečanje, ki bi ga v prihodnosti še posebej radi pripeljali v Ljubljano?
V sedanjem času je zelo nehvaležno načrtovati organizacijo dogodkov, zlasti večjih. Upam pa, da se bodo razmere umirile in v naslednjih letih želim tu organizirati vsaj kako srečanje v okviru COST akcije CA 18202.
Kakšna je vaša definicija popolnega dneva?
Do izraza »popoln« sem malo zadržana. Sem naravoslovka in v naravi »popolnih« in »idealnih« sistemov ni, pri določenih pogojih se jim pa približamo. Kadar zvečer ugotovim, da sem se tisti dan nekaj novega naučila, se srečala z navdihujočimi ljudmi, opravila vse obveznosti brez poseben nervoze in hitenja, nekaj časa brez slabe vesti posvetila tudi sebi in da nisem doživela nobenega ponižanja in konflikta, je pa za menoj res skoraj popoln dan.
Imate kakšno posebno izkušnjo v času koronavirusa, ki bi jo želeli deliti z nami?
Ta čas je naša življenja omejil na prostore malih zatočišč, a nam je - kljub zaprtim mejam - pustil okno v svet. Verjetno smo vsak zase ugotovili, kaj bomo v bodoče najbolj cenili in kaj odvrgli.
Kako bi opisali proces organizacije strokovnih / znanstvenih srečanj v Ljubljani?
Prvi in morda najtežji korak je pridobitev konference oziroma predstavitev Ljubljane odločevalnim telesom. Konkurenca je pri organizaciji prestižnih konferenc namreč izjemo huda in odbori se raje odločajo za »preverjene« destinacije, kar pa Ljubljana vse bolj postaja. Potem pa je potrebno postaviti tako strokovni kot tehnični okvir dogodka: povabiti uveljavljene predavatelje, ki pritegnejo čim večje število udeležencev, s kongresnim središčem pa stalno iskati najustreznejše možnosti za tekočo izvedbo dogodka. Izjemno pomembna ja porazdelitev nalog med člane organizacijskega odbora, v katerem mora vladati medsebojno zaupanje in spoštovanje.
Katera so bila pri tem vaša največja zadovoljstva in izzivi in kaj je najpomembnejša lekcija, ki ste se jo naučili & prenesli na svoje mlajše kolege?
V največje zadovoljstvo mi je bilo, da smo dogodek organizirali skupaj Univerza v Ljubljani, Kemijski inštitut, Inštitut Jožef Štefan in Slovensko kemijsko društvo. Na otvoritvi so udeležence pozdravili najvišji predstavniki vseh sodelujočih institucij in tako so mlajši kolegi dobili lep zgled sodelovanja, ki v Sloveniji ni ravno običajno. Za delo pri sami izvedbi dogodka smo uspeli pritegniti tudi več študentov, ki so s svojo enotno stilsko podobo, navdušenjem in mladostno vedrino dajali poseben pečat dogodku, ki jim bo - kot so zatrjevali - ostalo v spominu vse življenje.
Kaj vidite kot največje prednosti Ljubljane kot kongresne destinacije in kateri so njeni največji neizkoriščeni ali neraziskani potenciali?
Največja prednost Ljubljane je »zgoščenost« - večina prizorišč je v bližini hotelov in študentskih domov. Blizu je staro mestno jedro z Ljubljanico in kotički, ki kar vabijo k nadaljevanju »kongresnih razprav« v bolj sproščenem ozračju. Pomanjkljivost pa so nekoliko slabše letalske povezave.
Kaj za vas osebno in poklicno pomeni naziv slovenski kongresni ambasador?
Naziv Kongresna ambasadorka Slovenije mi je v veliko čast in veselje ter sem ga s ponosom dodala v svojo strokovno biografijo.
Ali obstaja kakšen dogodek / srečanje, ki bi ga v prihodnosti še posebej radi pripeljali v Ljubljano?
V sedanjem času je zelo nehvaležno načrtovati organizacijo dogodkov, zlasti večjih. Upam pa, da se bodo razmere umirile in v naslednjih letih želim tu organizirati vsaj kako srečanje v okviru COST akcije CA 18202.
Kakšna je vaša definicija popolnega dneva?
Do izraza »popoln« sem malo zadržana. Sem naravoslovka in v naravi »popolnih« in »idealnih« sistemov ni, pri določenih pogojih se jim pa približamo. Kadar zvečer ugotovim, da sem se tisti dan nekaj novega naučila, se srečala z navdihujočimi ljudmi, opravila vse obveznosti brez poseben nervoze in hitenja, nekaj časa brez slabe vesti posvetila tudi sebi in da nisem doživela nobenega ponižanja in konflikta, je pa za menoj res skoraj popoln dan.
Imate kakšno posebno izkušnjo v času koronavirusa, ki bi jo želeli deliti z nami?
Ta čas je naša življenja omejil na prostore malih zatočišč, a nam je - kljub zaprtim mejam - pustil okno v svet. Verjetno smo vsak zase ugotovili, kaj bomo v bodoče najbolj cenili in kaj odvrgli.