Intervju s prof. dr. Alešem Kuharjem
Prof. dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je naziv Kongresnega ambasadorja Slovenije 2019 prejel za organizacijo mednarodnega '14. kongresa evropskega združenja agrarnih ekonomistov 2014' (Agri-Food and Rural Innovations for Healthier Societies). Je član Ambasadorskega kluba Ljubljana.
Kako bi opisali proces organizacije strokovnih / znanstvenih srečanj v Ljubljani?
Raziskovalci običajno nismo osredotočeni na organizacijo dogodkov, naš strokovni fokus je usmerjen drugam. Zato je toliko bolj pomembno, da je kongresna infrastruktura, kot ji sam pravim, v mestu spodbujevalna, da nas malce opogumi, da se tega sploh lotimo. Moja osebna izkušnja je bila izjemna. Na fakulteti smo bili sicer aktivni v evropskih združenjih, vendar o tovrstnih kandidaturah dolgo nismo razmišljali. Za to so nas prepričali profesionalci iz kongresnega turizma, ki so nam cel čas stali ob strani in nudili podporo. Tako nacionalni kot ljubljanski kongresni urad je bil pri tem nepogrešljiv. Z njihovo pomočjo se je kar naenkrat vse sestavilo, od podpor župana, predsednika države, mi smo pripravili strokovni del, kar naenkrat smo pred komisijo predstavljali projekt in na koncu dogodek tudi pridobili. Ker organizacija dogodkov nikoli ni bila del mojih strokovnih kompetenc, sem to najprej dojemal kot neko breme. To, da imam na voljo tako profesionalno ekipo, pa me je dokončno prepričalo, da se v projekt spustim. Za izkušnjo sem zares hvaležen.
Katera so bila pri tem vaša največja zadovoljstva in izzivi in kaj je najpomembnejša lekcija, ki ste se jo naučili & prenesli na svoje mlajše kolege?
Bilo mi je v resnično velik užitek. Sodelovanje z vsemi vpletenimi iz kongresnega segmenta (kongresnimi uradi, predstavniki prizorišč, katering agencijami, itd.) je bilo zelo pozitivno. Največja lekcija je bila zame ta, da sem se jim naučil prisluhniti in dokončno razumel, da je nekatere stvari bolje prepustiti profesionalcem, da je ta panoga resnično kompleksna in zahteva cel kup izkušenj in posebnih znanj. Pa tudi to - če je dogodek uspešen, je lahko za raziskovalce zelo koristen tudi v profesionalnem in kariernem smislu. Prek uspešno izpeljanega kongresa, lahko dobiš dostop do največjih raziskovalcev, pravih svetovnih zvezd, s katerimi načeloma nimaš kontakta.
Kaj vidite kot največje prednosti Ljubljane kot kongresne destinacije in kateri so njeni največji neizkoriščeni ali neraziskani potenciali?
Kompaktnost, centralna lokacija, prostornost, naš kongres se je odvijal poleti, zato je bilo veliko dogajanja namensko organiziranega zunaj. V Ljubljani je vse to mogoče in je nekaj, kar udeleženci izjemno cenijo. Vse to so velike prednosti naše destinacije.
Na drugi strani pa nam takrat ni uspelo izpeljati nekaterih ekskurzij, ki smo si jih zamislili - na primer, s kolesom na Barje, želeli smo tudi ekskurzijo, ki bi vključevala potovanje z vlakom. Sedaj to ne bi bil sploh problem, takrat pa nam tega nekako ni uspelo izvesti, malo se nam je zataknilo pri logistiki. Tudi infrastruktura je bila takrat slabša.
Ključno spoznanje je bilo tudi, je neverjetno pomembna dobra komunikacija med nami (znanstvenimi krogi) in organizatorji - treba je doseči ravnotežje med akademskimi vsebinami in elementom zabave, ki je ključen, ga pa mora biti ravno prav in ne preveč.
Kaj za vas osebno in poklicno pomeni naziv slovenski kongresni ambasador?
Gre za veliko osebno čast. Hkrati je nagrada na površje potegnila te pozitivne občutke iz tistega obdobja, ki sem jih sicer že malce pozabil.
Ali obstaja kakšen dogodek / srečanje, ki bi ga v prihodnosti še posebej radi pripeljali v Ljubljano?
Manjši dogodek v rangu 100-200 ljudi nameravamo organizirati v naslednjih dveh letih. Pridobivanje večjih mednarodnih kongresov pa je po mojem mnenju tek na dolge proge. Veliko vidikov se mora uskladiti, če bo možnost in uspešno zagotovljena finančna sredstva, bi se česa takega s tako profesionalno ekipo, kot smo jo imeli takrat in tako podporo mesta, z veseljem lotil še enkrat.
Kakšna je vaša definicija popolnega dneva?
Popoln dan mora zame vedno spremljati dobra hrana in kozarec vrhunskega vina ter kakovostno druženje z družino. Takšen pač sem! Če pa sem iskren, takih dni ni veliko. Se jih pa zato še toliko bolj razveselim!
Imate kakšno posebno izkušnjo v času koronavirusa, ki bi jo želeli deliti z nami?
Pred koronavirusom spletnih predavanj nisem maral, bil sem bolj učitelj stare šole, potem pa sem to moral sprejeti in sedaj sem navdušen - izkazalo se je za odlično stvar. Občutno več je diskusije in interakcije s študenti, ki so se tudi dobro privadili. Začutil sem veliko povezanost z njimi in skupno pripadnost temu, kar počnemo, na kar sem ponosen.
Kako bi opisali proces organizacije strokovnih / znanstvenih srečanj v Ljubljani?
Raziskovalci običajno nismo osredotočeni na organizacijo dogodkov, naš strokovni fokus je usmerjen drugam. Zato je toliko bolj pomembno, da je kongresna infrastruktura, kot ji sam pravim, v mestu spodbujevalna, da nas malce opogumi, da se tega sploh lotimo. Moja osebna izkušnja je bila izjemna. Na fakulteti smo bili sicer aktivni v evropskih združenjih, vendar o tovrstnih kandidaturah dolgo nismo razmišljali. Za to so nas prepričali profesionalci iz kongresnega turizma, ki so nam cel čas stali ob strani in nudili podporo. Tako nacionalni kot ljubljanski kongresni urad je bil pri tem nepogrešljiv. Z njihovo pomočjo se je kar naenkrat vse sestavilo, od podpor župana, predsednika države, mi smo pripravili strokovni del, kar naenkrat smo pred komisijo predstavljali projekt in na koncu dogodek tudi pridobili. Ker organizacija dogodkov nikoli ni bila del mojih strokovnih kompetenc, sem to najprej dojemal kot neko breme. To, da imam na voljo tako profesionalno ekipo, pa me je dokončno prepričalo, da se v projekt spustim. Za izkušnjo sem zares hvaležen.
Katera so bila pri tem vaša največja zadovoljstva in izzivi in kaj je najpomembnejša lekcija, ki ste se jo naučili & prenesli na svoje mlajše kolege?
Bilo mi je v resnično velik užitek. Sodelovanje z vsemi vpletenimi iz kongresnega segmenta (kongresnimi uradi, predstavniki prizorišč, katering agencijami, itd.) je bilo zelo pozitivno. Največja lekcija je bila zame ta, da sem se jim naučil prisluhniti in dokončno razumel, da je nekatere stvari bolje prepustiti profesionalcem, da je ta panoga resnično kompleksna in zahteva cel kup izkušenj in posebnih znanj. Pa tudi to - če je dogodek uspešen, je lahko za raziskovalce zelo koristen tudi v profesionalnem in kariernem smislu. Prek uspešno izpeljanega kongresa, lahko dobiš dostop do največjih raziskovalcev, pravih svetovnih zvezd, s katerimi načeloma nimaš kontakta.
Kaj vidite kot največje prednosti Ljubljane kot kongresne destinacije in kateri so njeni največji neizkoriščeni ali neraziskani potenciali?
Kompaktnost, centralna lokacija, prostornost, naš kongres se je odvijal poleti, zato je bilo veliko dogajanja namensko organiziranega zunaj. V Ljubljani je vse to mogoče in je nekaj, kar udeleženci izjemno cenijo. Vse to so velike prednosti naše destinacije.
Na drugi strani pa nam takrat ni uspelo izpeljati nekaterih ekskurzij, ki smo si jih zamislili - na primer, s kolesom na Barje, želeli smo tudi ekskurzijo, ki bi vključevala potovanje z vlakom. Sedaj to ne bi bil sploh problem, takrat pa nam tega nekako ni uspelo izvesti, malo se nam je zataknilo pri logistiki. Tudi infrastruktura je bila takrat slabša.
Ključno spoznanje je bilo tudi, je neverjetno pomembna dobra komunikacija med nami (znanstvenimi krogi) in organizatorji - treba je doseči ravnotežje med akademskimi vsebinami in elementom zabave, ki je ključen, ga pa mora biti ravno prav in ne preveč.
Kaj za vas osebno in poklicno pomeni naziv slovenski kongresni ambasador?
Gre za veliko osebno čast. Hkrati je nagrada na površje potegnila te pozitivne občutke iz tistega obdobja, ki sem jih sicer že malce pozabil.
Ali obstaja kakšen dogodek / srečanje, ki bi ga v prihodnosti še posebej radi pripeljali v Ljubljano?
Manjši dogodek v rangu 100-200 ljudi nameravamo organizirati v naslednjih dveh letih. Pridobivanje večjih mednarodnih kongresov pa je po mojem mnenju tek na dolge proge. Veliko vidikov se mora uskladiti, če bo možnost in uspešno zagotovljena finančna sredstva, bi se česa takega s tako profesionalno ekipo, kot smo jo imeli takrat in tako podporo mesta, z veseljem lotil še enkrat.
Kakšna je vaša definicija popolnega dneva?
Popoln dan mora zame vedno spremljati dobra hrana in kozarec vrhunskega vina ter kakovostno druženje z družino. Takšen pač sem! Če pa sem iskren, takih dni ni veliko. Se jih pa zato še toliko bolj razveselim!
Imate kakšno posebno izkušnjo v času koronavirusa, ki bi jo želeli deliti z nami?
Pred koronavirusom spletnih predavanj nisem maral, bil sem bolj učitelj stare šole, potem pa sem to moral sprejeti in sedaj sem navdušen - izkazalo se je za odlično stvar. Občutno več je diskusije in interakcije s študenti, ki so se tudi dobro privadili. Začutil sem veliko povezanost z njimi in skupno pripadnost temu, kar počnemo, na kar sem ponosen.