Skok na vsebino

Sabina Otoničar, vodja Oddelka za kakovost v Službi za kakovost, analize in poročanja Univerze v Ljubljani je naziv Kongresne ambasadorke Slovenije 2019 prejela za organizacijo dogodka 'Summer school in Methods and Techniques' (2007-2015).

Ambasadorji Sabina

Kako bi opisali proces organizacije strokovnih / znanstvenih srečanj v Ljubljani?

Pogosto je bilo dolgoročno planiranje velik izziv, kdaj točno načrtovati dogodek. S pomočjo Kongresnega urada Ljubljana in pregledom zasedenosti terminov je sedaj to bistveno lažje. Majhnost mesta je po eni strani izziv glede širine ponudbe, po drugi strani pa prednost npr. pri obvladovanju pestrosti aktivnosti, ki jih lahko organiziramo.

Katera so bila pri tem vaša največja zadovoljstva in izzivi in kaj je najpomembnejša lekcija, ki ste se jo naučili & prenesli na svoje mlajše kolege?

Vsakič znova je največje zadovoljstvo, ko se dogodek uspešno zaključi, udeleženci pa se zaradi dobre organizacije vedno znova vračajo. Najpomembnejša lekcija je, da je izjemno pomemben osebni kontakt in prijaznost, da je vsak udeleženec obravnavan kot oseba in ne samo številka.

Kaj vidite kot največje prednosti Ljubljane kot kongresne destinacije in kateri so njeni največji neizkoriščeni ali neraziskani potenciali?

Prednost Ljubljane je njena majhnost v primerjavi z drugimi evropskimi glavnimi mesti. Njen geografski položaj omogoča, da vsak tujec začuti utrip mesta in tudi slovenski način življenja, dela, kuhinje, aktivnosti, ipd. O neizkoriščenih potencialih razmišljam kot o podpornih aktivnosti pri organizaciji velikih dogodkov v Ljubljani in Sloveniji, ki so večkrat spregledane. Seveda je izjemnega pomena vsebina dogodka, to je tudi glavni namen udeležbe, hkrati pa imam občutek, da organizatorji velikokrat zanemarijo dodatno ponudbo, ki je na voljo in se v veliko primerih zadovoljijo s 'klasičnim' vodenim ogledom mesta, na primer, tudi v primeru Ljubljane, ki zares pomuja mnogo več.

Kaj za vas osebno in poklicno pomeni naziv slovenski kongresni ambasador?

Tako osebno kot poklicno pomeni veliko čast in na nek način zavezo za nadgradnjo pri organizaciji bodočih dogodkov. Vesela in hvaležna sem, da je bilo moje delo prepoznano na tak način.

Ali obstaja kakšen dogodek / srečanje, ki bi ga v prihodnosti še posebej radi pripeljali v Ljubljano?

Univerza v Ljubljani je že vrsto let vključena v različna sodelovanja z drugimi odličnimi univerzami na področju kakovosti zato bi v prihodnjih letih želela organizirati srečanje ali konferenco na to temo.

Kakšna je vaša definicija popolnega dneva?

Zgodaj začeti z delom, ga uspešno opraviti in se potem nagraditi s kakšno prostočasno aktivnostjo, ki človeku ustreza v danem trenutku!

Imate kakšno posebno izkušnjo v času koronavirusa, ki bi jo želeli deliti z nami?

V času koronavirusa sem zamenjala službo (prej sem bila zaposlena na Fakulteti za družbene vede) in skoraj dva meseca nove sodelavce videvala le občasno preko virtualnih sestankov, kar je nekoliko otežilo proces spoznavanja novih delovnih nalog in delovnega procesa. Sedaj se stvari počasi vračajo v normalo in zdi se mi, da je preteklo obdobje imelo tudi pozitivne učinke, saj smo marsikaj poenostavili in našli učinkovitejše načine za olajšanje delovnega procesa.

Kako bi opisali proces organizacije strokovnih / znanstvenih srečanj v Ljubljani?

Pogosto je bilo dolgoročno planiranje velik izziv, kdaj točno načrtovati dogodek. S pomočjo Kongresnega urada Ljubljana in pregledom zasedenosti terminov je sedaj to bistveno lažje. Majhnost mesta je po eni strani izziv glede širine ponudbe, po drugi strani pa prednost npr. pri obvladovanju pestrosti aktivnosti, ki jih lahko organiziramo.

Katera so bila pri tem vaša največja zadovoljstva in izzivi in kaj je najpomembnejša lekcija, ki ste se jo naučili & prenesli na svoje mlajše kolege?

Vsakič znova je največje zadovoljstvo, ko se dogodek uspešno zaključi, udeleženci pa se zaradi dobre organizacije vedno znova vračajo. Najpomembnejša lekcija je, da je izjemno pomemben osebni kontakt in prijaznost, da je vsak udeleženec obravnavan kot oseba in ne samo številka.

Kaj vidite kot največje prednosti Ljubljane kot kongresne destinacije in kateri so njeni največji neizkoriščeni ali neraziskani potenciali?

Prednost Ljubljane je njena majhnost v primerjavi z drugimi evropskimi glavnimi mesti. Njen geografski položaj omogoča, da vsak tujec začuti utrip mesta in tudi slovenski način življenja, dela, kuhinje, aktivnosti, ipd. O neizkoriščenih potencialih razmišljam kot o podpornih aktivnosti pri organizaciji velikih dogodkov v Ljubljani in Sloveniji, ki so večkrat spregledane. Seveda je izjemnega pomena vsebina dogodka, to je tudi glavni namen udeležbe, hkrati pa imam občutek, da organizatorji velikokrat zanemarijo dodatno ponudbo, ki je na voljo in se v veliko primerih zadovoljijo s 'klasičnim' vodenim ogledom mesta, na primer, tudi v primeru Ljubljane, ki zares pomuja mnogo več.

Kaj za vas osebno in poklicno pomeni naziv slovenski kongresni ambasador?

Tako osebno kot poklicno pomeni veliko čast in na nek način zavezo za nadgradnjo pri organizaciji bodočih dogodkov. Vesela in hvaležna sem, da je bilo moje delo prepoznano na tak način.

Ali obstaja kakšen dogodek / srečanje, ki bi ga v prihodnosti še posebej radi pripeljali v Ljubljano?

Univerza v Ljubljani je že vrsto let vključena v različna sodelovanja z drugimi odličnimi univerzami na področju kakovosti zato bi v prihodnjih letih želela organizirati srečanje ali konferenco na to temo.

Kakšna je vaša definicija popolnega dneva?

Zgodaj začeti z delom, ga uspešno opraviti in se potem nagraditi s kakšno prostočasno aktivnostjo, ki človeku ustreza v danem trenutku!

Imate kakšno posebno izkušnjo v času koronavirusa, ki bi jo želeli deliti z nami?

V času koronavirusa sem zamenjala službo (prej sem bila zaposlena na Fakulteti za družbene vede) in skoraj dva meseca nove sodelavce videvala le občasno preko virtualnih sestankov, kar je nekoliko otežilo proces spoznavanja novih delovnih nalog in delovnega procesa. Sedaj se stvari počasi vračajo v normalo in zdi se mi, da je preteklo obdobje imelo tudi pozitivne učinke, saj smo marsikaj poenostavili in našli učinkovitejše načine za olajšanje delovnega procesa.