V središču Ljubljane je po celoviti prenovi nekdanja Cukrarna postala sodobna galerija in moderno posebno prizorišče.

Zgodovina - od sladkorne rafinerije do tobačne tovarne in vojašnice

Cukrarna je stavba, ki je spadala med najpomembnejše industrijske objekte v prvi polovici 19. stoletja na Slovenskem. Poslopje je najprej delovalo kot predelovalnica sladkorja. Leta 1828 sta borzna veletrgovca v Trstu, Rossmann & Pelican, prosila za podelitev deželnega tovarniškega dovoljenja za sladkorno rafinerijo in se zaradi bližine carinarnice odločila, da jo postavita v Ljubljani. Leta 1835 so vanjo postavili prvi parni stroj na ozemlju današnje Slovenije in sledilo je obdobje relativne stabilnosti. V letih 1841 do 1849 z novimi lastniki še povečali svoje zmogljivosti in s tem povzročili pravi razcvet v zgodovini ljubljanske sladkorne industrije. Cukrarna še vedno velja za edinstven spomenik kapitalističnega veleobrata iz prve polovice 19. stoletja.


Stara razglednica Cukrarne iz 1917.

25. avgusta 1858 je človeška nepazljivost povzročila požar, ki je uničil tovarno, skladišče, opremo in večino zaloge sladkorja. Pogorelo je vse razen drvarnice in hleva. Tovarna je izgubila tudi visoke dimnike, ki so ji dajali značaj industrijskega objekta. Tovarniško poslopje so delno prekrili ponovnega obratovanja pa ni bilo več. Od leta 1864 do 1866 je stavba gostila vojake, ki so njene prostore uporabljali kot apartmaje; med leti 1870-1872 pa je v njenih prostorih delovala tobačna tovarna, vendar je drugi požar življenje v stavbi ponovno zaustavil. Nato je bila med leti 1873 in 1918 uporabljana kot vojašnica. Prav tako je nekaj Ljubljančanov, ki so izgubili domove v uničujočem potresu leta 1895, ki je uničil desetino ljubljanskih zgradb, začasno prebivalo v Cukrarni.


Cukrarna kot vojašnica. Foto: Kamra.si

Zatočišče umetnikov slovenske moderne

Od konca 19. stoletja pa vse do izpraznitve v 90-ih letih 20. stoletja je Cukrarna nudila dom in zatočišče številnim družinam in posameznikom, pa tudi brezdomcem. Prav to dejstvo je pomembno zaznamovalo tudi slovensko literarno zgodovino, saj Cukrarna velja za rojstni kraj slovenskega modernizma ob koncu 20. stoletja. V njej so se ob koncu 19. stoletja zbirali in živeli predstavniki slovenske moderne Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar in Oton Župančič.

Jeseni 1895 se je v Cukrarno skupaj s svojo dijaško gospodinjo Polono Kalan preselil mladi pesnik Josip Murn. Ko se je seznanil s Kettejem, Župančičem in Cankarjem, so ti večkrat tja prihajali na obiske in literarne pogovore. Malo pred smrtjo se je pri prijatelju Murnu nastanil tudi Kette. Kette je umrl v Cukrarni 26. aprila 1899, star 23 let, Murn pa 18. junija 1901, star 22 let. Življenje v Cukrarni je Cankar pretresljivo opisal v povesti Življenje in smrt Petra Novljana (1903), kratkem romanu Nina (1906) in v drami Lepa Vida (1912).


Portreti Ivana Cankarja, Josipa Murna, Otona Zupančiča in Dragotina Ketteja. Foto: Dobrovoljc: Cankarjev album.

Obdobje propadanja

Med drugo svetovno vojno so kleti Cukrarne služila za zaklonišča. Po drugi svetovni vojni je spet sprejemala socialno ogrožene ljudi in postala prehodni dom za delavce gradbenih podjetij in socialne varovance. Prenočevali pa so tudi prodajalci ljubljanske tržnice. Včasih so bili v tej stavbi še prostori Javne razsvetljave Ljubljana, tovarne otroških vozičkov Tribuna ter delavnice Lutkovnega gledališča. V začetku 90. let 20. stoletja so Cukrarno izpraznili z namenom prenove in spremembe v nakupovalno središče, a se načrti niso uresničili.

Novi začetki: galerija in posebno prizorišče

Mestna občina Ljubljana (MOL) je konec 2018 s finančno podporo vlade RS in Evropskega sklada za regionalni razvoj, začela prvo pravo prenovo stavbe, s katero bo Ljubljana pridobila največjo galerijo (2500 kvadranih metrov), in posebno prizorišče, primerno za sprejem 1,000 gostov pa tudi za gostovanje zahtevnejših slovenskih in tujih umetniško-razstavnih projektov. Hkrati bo namenjena tudi za druge dogodke na področju kulture, umetnosti in izobraževanja. Okrepilo se bo še sodelovanje s pomembnimi mednarodnimi partnerji, katerih cilj je uresničevanje večjih skupnih projektov, ki doslej zaradi nezadostnih zmogljivosti preprosto niso bili uresničljivi.


Cukrarna v svoji prenovljeni podobi. 

MOL si prizadeva tudi za razširitev mestnega središča proti vzhodu, kar bi posledično zagotovilo dodatne površine javnega prostora. Urbana intervencija bo hkrati prinesla še pomembno nadgradnjo urbanega okolja v okolici samega projekta.

Opomba: Cukrarna je kot novo večnamensko kulturno prizorišče začela delovati septembra 2021.