Na Igu odprli Hišo narave in kolišč – Morostig, ki popelje v svet Barja in koliščarjev

Na Igu so na prvi spomladanski dan za obiskovalce odprli Hišo narave in kolišč – Morostig: interpretacijski center z razstavo o biotski raznovrstnosti Ljubljanskega barja in življenju koliščarjev, tematsko pot in muzej na prostem, poustvaritev koliščarske naselbine.

Tri hiške na kolih ob robu manjšega jezera – poustvaritev bivališč koliščarjev v Hiši narave in koliščarjev – Morostig na Igu

Poustvaritev življenja koliščarjev v Morostigu © Boštjan Tacol

Interpretacijska tabla o biotski raznovrstnosti Ljubljanskega barja, v ozadju koliščarske hiške v Hiši narave in koliščarjev – Morostig na Igu

Interpretacijska tabla o biotski raznovrstnosti Ljubljanskega barja v muzeju na prostem © Boštjan Tacol

Pot iz lesenih desk, ki vodi do muzeja na prostem oziroma koliščarskih hišk v Hiši narave in koliščarjev – Morostig na Igu

Do koliščarskih hišk pripelje utrjena lesena pot © Boštjan Tacol

Dve koliščarski hiški na jezercu, v ozadju lesena hiška za sprejem obiskovalcem v Hiši narave in koliščarjev – Morostig na Igu

Okoli manjšega jezera, na robu katerega so koliščarske hiške, je urejena prijetna sprehajalna pot © Boštjan Tacol

Notranjost koliščarske hiške v Hiši narave in koliščarjev – Morostig na Igu; v ospredju terilnik iz kamna

Notranjost hiške s prikazom življenja koliščarjev © Boštjan Tacol

Notranjost koliščarske hiške v Hiši narave in koliščarjev – Morostig na Igu; na fotografiji tedanje statve za tkanje

Notranjost hiške s prikazom življenja koliščarjev © Boštjan Tacol

Močvirska logarica, ena prvih zavarovanih rastlinskih vrst pri nas

Močvirska logarica, ena prvih zavarovanih rastlinskih vrst pri nas © Boštjan Tacol

Interpretacijski center Hiše narave in koliščarjev – Morostig na Igu; v ospredju povečana replika idola, ene najbolj znanih arheoloških najdb iz obdobja koliščarjev na Ljubljanskem barju

Interpretacijski center in povečana replika idola, ene najbolj znanih najdb iz obdobja koliščarjev na Ljubljanskem barju © Maja Zupančič

»Uže na prostoru, kar se ga je odkopalo do sedaj, našla se je celo bogata zbirka orodja iz živalskih kostij in rogov, izdelkov iz kamenja in ilovice, živalskih in rastlinskih ostalin, tako da nam popolnem odkriva življenje in delovanje starega ljudstva, ki je nekdaj tu v jezeru prebivalo,« so leta 1875 zapisali v časniku Slovenski narod. Tega leta so namreč odkrili ižanska kolišča in začeli arheološka izkopavanja na Ljubljanskem barju.

Izjemna Unescova dediščina

Ižanska kolišča na Barju so skupaj s preostalimi kolišči okoli Alp že dobro desetletje na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine. Koliščarji so na območju Ljubljanskega barja živeli od 5. do 2. tisočletja pr. n. št. Živeli so v bivališčih, zgrajenih na lesenih kolih, zabitih v tla, preživljali so se s poljedelstvom, živinorejo in lovom. V bližini Iga so bili odkriti ostanki najstarejših kolišč na Barju, najbolj znana med najdbami pa je idol iz žgane gline iz obdobja okrog leta 2000 pr. n. št, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije, njegova povečana replika pa je na ogled pred novim interpretacijskim centrom v središču Iga.

Kako so živeli koliščarji?

Interpretacijska tabla o biotski raznovrstnosti Ljubljanskega barja, v ozadju koliščarske hiške v Hiši narave in koliščarjev – Morostig na Igu

V Morostigu (morost je staro ime za barje, ki ga domačini še dandanes uporabljajo) si lahko obiskovalci v interpretacijskem centru ogledajo obsežno razstavo o naravni pestrosti Ljubljanskega barja in dobi koliščarjev, od tod pa se podajo po povezovalni – tematski učni poti do muzeja na prostem na sotočju Iščice in Želimeljščice, kjer so postavljene tri avtentične kolibe na kolih s prikazom dejavnosti koliščarjev.

Notranjost koliščarske hiške v Hiši narave in koliščarjev – Morostig na Igu; na fotografiji tedanje statve za tkanje

Do muzeja na prostem je približno dvajset minut zmerne hoje, sprva po ižanskih ulicah, zatem pa po široki makadamski cesti sredi barjanske ravnice, dokler pot ne privede do prvih interpretacijskih tabel o Barju in raziskovanju koliščarske dediščine. Od tod stopamo po poti, utrjeni iz lesenih desk, do manjšega jezera, na robu katerega so postavljene tri kolibe na kolih, poustvaritve nekdanjih koliščarskih bivališč: grajene so iz šibja, ometane z glino in krite s slamo. V njih obiskovalci izvedo o lončarskih, tkalskih, metalurških, lovskih in drugih spretnostih koliščarjev, v skromnih izbah so razstavljene tudi replike predmetov, ki so jih arheologi odkrivali z izkopavanji.

Vodeni ogledi muzeja

Muzej na prostem si je mogoče ogledati samo z vodnikom, ki poskrbi, da si pradavnina utre pot v sodobnost s številnimi zgodbami o življenju koliščarjev. Vodeni ogledi so na voljo ob sobotah in nedeljah ter med prazniki ob 10.30, 12. uri, 13.30, 15. uri in 16.30. Interpretacijski center je odprt od 10. do 18. ure. Od predvidoma 24. junija bo obisk Morostiga mogoč tudi ob drugih dneh.

Sorodne vsebine