Pojdi na vsebino

Z nobene druge višave pohodniku ni dano uživati v razgledu na Ljubljano, kot prav s Krima, je že sredi prejšnjega stoletja pisal znani pisec planinskih vodnikov Rudolf Badjura. Najizrazitejšo goro južno nad Ljubljanskim barjem je imenoval tudi »ljubljanski Olimp«.

Nič čudnega, da pohodniki radi zahajajo nanj; tudi zavoljo planinskega doma na vrhu, kjer strežejo tradicionalne slovenske jedi. Ob njem je okrogla smerna plošča, ki je v pomoč pri tolmačenju razgleda; od tod lahko opazujemo Ljubljano, Ljubljansko barje, venec slovenskih Alp z najvišjo slovensko goro, Triglavom, pogled seže tudi do Posavskega in Dolenjskega hribovja, Notranjske ... Krim je sicer tudi najpomembnejša trigonometrična točka Slovenije; od leta 1817 do leta 1828 je bil izhodišče prve izmere zemljiškega katastra zdajšnje Slovenije.

Slikovito izhodišče: Podpeško jezero

Na Krim vodi več kot ducat označenih planinskih poti z različnih izhodišč. Med njimi sta eni daljših iz vasi Jezero, kjer je tudi Podpeško jezero, naravni biser na obrobju Ljubljanskega barja – poleti tudi priljubljeno naravno kopališče. (Mimogrede, Podpeško jezero je tudi izhodišče za prijeten, krajši vzpon na razgledno Sv. Ano.)

Na poti na »ljubljanski Olimp«, ki povede nanj iz vasi Jezero, se večinoma izmenjujejo položen svet in ne prestrmi klanci, pretežno po skalnatih in kamnitih kolovozih in deloma po gozdnih stezah. Pot se že razmeroma zgodaj razcepi na dve možnosti – predlagamo vzpon proti Planinci, kjer se pri cerkvici sv. Tomaža obe poti spet združita.

Iz vasi Jezero do vrha Krima je približno dve uri in pol hoje, pohodnik pa premaga dobrih 800 metrov višinske razlike.

Sorodne vsebine