Srečanje partnerjev Turizma Ljubljana

Župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković je v uvodnem nagovoru na srečanju poudaril odlično sodelovanje vseh deležnikov pri razvoju turizma v Ljubljani. Med drugim je še dejal, da se bo z vrhunsko ponudbo podaljševala povprečna doba bivanja obiskovalcev v mestu, napovedal pa je tudi, da bo slovenska prestolnica z novimi zmogljivostmi na področju kongresnega turizma, kot je nova konferenčna dvorana na Gospodarskem razstavišču, in z zadostnim številom kakovostnih nastanitev tudi čedalje bolj primerna destinacija za največje kongrese. Kot izjemno pridobitev za Ljubljano pa je poudaril tudi novo ustvarjalno-kreativno središče, kjer je bilo srečanje: Center Rog.

Ključni projekti Turizma Ljubljana v 2024

Tudi mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, je poudarila, da uspešen razvoj turizma ne bi bil mogoč brez sodelovanja številnih deležnikov, ki ga soustvarjajo, in podpore MOL.

Predstavila je podatke o potrošnji obiskovalcev mesta: povprečna dnevna potrošnja na letni ravni je bila v preteklih štirih letih najvišja v letu 2021 (314 evrov), kar je razumljivo z vidika, da so bili gostje, ki so obiskali destinacijo v obdobju po umiritvi najhujše faze epidemije, pripravljeni potrošiti več. V devetih mesecih letošnjega leta je bila povprečna dnevna potrošnja 174 evrov, medtem ko je bila v celotnem lanskem letu 199 evrov. Povprečna doba bivanja v mestu pa je bila v prvih devetih mesecih letošnjega leta 2,1 dneva.

Obiskovalce je seznanila z izsledki raziskave o odnosu prebivalcev Ljubljane do turizma, ki je pokazala, da imajo ti do njega večinoma pozitiven odnos, za kar si prizadevajo tudi s kampanjo Turizem dela Ljubljano.

Predstavila je tudi nagrade, ki jih je Turizem Ljubljana prejel v letošnjem letu in ki zagotavljajo slovenski prestolnici izjemno mednarodno prepoznavnost in ugled.

Sodelavci Turizma Ljubljana so na srečanju predstavili ključne projekte v letu 2024. Med njimi sta večja promocija in odmevnost produktov s področja kulture in umetnosti, ki sta osrednja tema slovenskega turizma v letih 2024 in 2025 – produktov, kot so kreativne rokodelske delavnice in edinstveno doživetje Mojster Plečnik. Tudi v prihodnje bodo krepili sodelovanje s prebivalci mesta, kar pomeni še zlasti nadgradnjo kampanje Turizem dela Ljubljano, nadaljevanje raziskav o zadovoljstvu prebivalcev s turizmom in organizacijo fokusnih skupin s poglobljenimi intervjuji s prebivalci. Začeli bodo projekt CO2 Offset, s katerim želijo obiskovalcem in turističnim deležnikom omogočiti aktivno vlogo pri sooblikovanju zelene prestolnice, kar bodo dosegli tako, da jih bodo povabili k sofinanciranju projektov za zmanjševanje ogljičnega odtisa in s tako pridobljenimi sredstvi pripomogli k povečevanju odpornosti turizma in mesta na podnebne spremembe. Načrtujejo implementacijo kažipota za razvoj pametnega in trajnostnega turizma, strateškega dokumenta, ki bo okrepil razvoj pametnega in trajnostnega turizma – na podlagi ukrepov, ki bodo prijazni do prebivalcev in obiskovalcev mesta. Še naprej bodo organizirali in podpirali številne prireditve, ki jih vsako leto sklene praznični december z okoli sto brezplačnimi dogodki. Napovedali so tudi vzpostavitev skupne destinacijske blagovne znamke za Ljubljano in regijo Osrednja Slovenija.

Svetovni trendi in trajnost

Dr. Ljubica Knežević Cvelbar, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je spregovorila o vplivu svetovnega dogajanja in trendov na turizem. Nanj bodo v veliki meri vplivali še zlasti okoljski izzivi, od pomanjkanja vode do povečanega povpraševanja po energiji, pa tudi pomanjkanje delovne sile. Čeprav so napovedi razmeroma črnoglede, pa verjame, da bo Ljubljana s svojo vizijo, skrbjo za sočloveka in odgovornim, trajnostnim pristopom kos tudi prihajajočim izzivom.

Darja Virjent, mednarodna ESG certificirana strokovnjakinja za trajnost, je predstavila možnosti vključevanja turističnih ponudnikov v trajnostne prakse ter ključne trende na tem področju in možnosti za njihovo implementacijo.

Partnerji so lahko prisluhnili tudi predstavitvi eni najboljših rešitev na prvem Smart Tourism Hackathonu, ki je bil februarja v Ljubljani: programa Food IQ, ki lahko prek zbiranja in obdelave podatkov ter prek uporabe linearne regresije in strojnega učenja občutno izboljša načrtovanje priprave hrane (na dogodkih), kar pomeni manj oziroma nič več zavržene hrane.