Pojdi na vsebino

V Ljubljani vse več turističnih ponudnikov svojo trajnostno zavezanost potrjuje s pridobitvijo mednarodno priznanih certifikatov, udejanja pa z raznolikimi ukrepi – od sodelovanja z lokalnimi dobavitelji in zmanjševanja odpadkov do vključevanja ranljivih skupin in spodbujanja okolju prijazne mobilnosti. Predstavljamo, kako se trajnostnih pristopov lotevajo v Restavraciji Strelec, Hostlu Celica, AustriaTrend Hotelu Ljubljana, hotelu Zlata ladjica in pri ponudniku prevozov Nomago.

Igor Jagodic, chef Restavracije Strelec

Igor Jagodic, chef Restavracije Strelec © Matic Bajželj

Restavracija Strelec: kuhinja brez odpadkov

V Restavraciji Strelec na Ljubljanskem gradu, kjer s svojimi kulinaričnimi mojstrovinami navdušuje chef Igor Jagodic, so že pred pridobitvijo certifikata Zeleni ključ nabavljali pri lokalnih in regionalnih dobaviteljih ter v povratni embalaži s čim manj plastike, v največji možni meri pa so posegali po svežih, sezonskih sestavinah. »Naša kuhinja je znana po tem, da sledimo konceptu zero waste. Ne samo, da gledamo, kaj kupimo, temveč tudi, da čim manj zavržemo, da poskušamo skoraj vse predelati, da to, kar kupimo, nekako tudi postrežemo,« razlaga Jagodic. Goste spodbujajo, da porabijo čim manj vode, mila za roke in papirja ter da se na grad vzpnejo z vzpenjačo namesto z avtomobilom.

Certifikat Zeleni ključ jih vsako leto spodbudi, da vpeljujejo nove prakse, kot je na primer manjši pretok vode na določenih pipah, manj uporabe PVC-folije za zavijanje živil ali manj papirja za čiščenje. »Certifikat za tiste, ki že sami tako razmišljajo, niti ni tako pomemben, po drugi strani pa drugi del ekipe, ki še ne razmišlja tako, malo prisili, da začnejo tudi oni tako delovati,« še pove Jagodic.

Hostel Celica: varčevanje z energijo in krepitev skupnosti

Tudi Hostel Celica, ki ga upravlja Javni zavod Ljubljanski grad, je imetnik certifikata Zeleni ključ. Ta jim predstavlja pomemben korak naprej v prizadevanju za odgovorno poslovanje in dodatno utrjuje njihovo zavezanost k varovanju narave, pove strokovna sodelavka hostla Linda Hribar. Med trajnostnimi ukrepi izpostavlja varčevanje z vodo in energijo, zmanjševanje odpadkov in uporabo lokalnih proizvodov, kar jim hkrati omogoča tudi znižanje operativnih stroškov. Pomembno vlogo namenjajo sodelovanju z lokalnimi organizacijami in umetniki, s čimer krepijo vezi s skupnostjo in spodbujajo lokalno gospodarstvo.

AustriaTrend Hotel Ljubljana: podpora ranljivim skupinam in lokalnim dobaviteljem

AustriaTrend Hotel Ljubljana, ki gosti zlasti poslovne goste in športnike, poleg okoljskih zavez uresničuje tudi druge stebre trajnostnega razvoja. Kot pove direktor hotela Jernej Osterman, tesno sodelujejo z društvom s področja duševnega zdravja, v katerega so vključeni ljudje s težkimi življenjskimi izkušnjami, od alkoholizma do nasilja v družini. »Peljali smo jih na številne športne tekme, da se vključijo v normalno socialno okolje, ker imajo večinoma zelo nizke prihodke ali sploh nobenih. Omogočimo jim doživetja, kot je fotografiranje s celotno ekipo Cedevite Olimpije. Vsako leto jim organiziramo kosilo ali večerjo, da se malo podružimo, in jih pogosto obiščemo za kak pogovor, piknik. Pomagamo jim tudi s posteljnino, z rjuhami, brisačami, s posteljami,« še pove Osterman. Sodelujejo tudi s centrom za slabovidno in slepo mladino iz Ljubljane. Mladim na praktičnem usposabljanju omogočajo opravljanje nalog, ki jih lahko samostojno izvajajo glede na svoje zmožnosti – na primer ročna dela, kot je poliranje pribora. Tako spodbujajo občutek enakovrednosti, samostojnosti in pripadnosti.

Svoja trajnostna prizadevanja v sklopu certifikata Zeleni ključ udejanjajo tudi z vključevanjem slovenskih ponudnikov. »V hotelsko distribucijsko verigo poskušamo vključiti tudi manjše proizvajalce, tako imamo v trgovini s spominki izdelke znanega kamnoseka s Krasa, na primer solnico z lesenim pokrovčkom, vaze, krožnike, pepelnike, lično zapakirane v kartonasti škatli. Gre za lepa poslovna darila, slovenski izdelek iz avtohtonega kamna s Krasa, pa še vsak izdelek je edinstven, ker je ročno izdelan. Tudi slovenska olivna olja se prodajajo v trgovinici,« še doda Osterman.

Zlata ladjica: reciklirano pohištvo in spodbujanje pitja vode iz pipe

V hotelu Zlata ladjica, prav tako imetniku certifikata Zeleni ključ, ne uporabljajo plastike, kavnih kapsul in čajnih vrečk, temveč gostom v sobah ponujajo sveže mleto kavo slovenskega podjetja, praženo posebej za hotel, ekološke čaje in druge slovenske izdelke v stekleni embalaži. Tudi celotna restavracijska ponudba temelji na sezonskih sestavinah, ki so ekološke in prihajajo z lokalnih kmetij. Prav tako uporabljajo izključno organsko in lokalno kozmetiko ter okolju prijazna čistila. »Goste z iskricami spodbujamo k varčni porabi vode ter k zmernemu menjavanju posteljnine in brisač. Ob tem širimo zavedanje o kakovosti naše pitne vode – ob prihodu gostje prejmejo stekleničke za večkratno uporabo, s čimer zmanjšujemo odpadke tudi na izletih,« pove Tjaša Baskera, vodja prodaje in trženja. Velik del pohištva in dodatkov v sobah je iz recikliranih materialov ali restavriran, med njimi je na primer stol iz recikliranih ribiških mrež.

Kot še izpostavi sogovornica, pa so zanje najpomembnejši odnosi v ekipi. »Drug od drugega se učimo, rastemo in s spoštovanjem plujemo novim dogodivščinam naproti. Vsak član ekipe je vpet v kulturo Zlate ladjice in tudi zunaj delovnega časa skrbi za trajnostno ravnanje. Tako širimo zavest o pozitivnih učinkih skrbi za okolje in spodbujamo tudi druge k okolju prijaznemu ravnanju.«

Nomago: trajnostna mobilnost

Podjetje Nomago, ponudnik celovitih rešitev na področju trajnostne mobilnosti in potovanj, svojo zavezanost k trajnostnemu razvoju in podnebnim ukrepom potrjuje s pridobljenimi mednarodno priznanimi certifikati ISO 14001, ISO 9001 in Green Star. V podjetju si prizadevajo zagotavljati okolju prijazne prevoze, ki podpirajo turistične destinacije, lokalne prebivalce in turistične ponudnike. Poleg organiziranih zasebnih in skupinskih prevozov svojo trajnostno naravnanost izkazujejo tudi s širitvijo sistema javne izposoje koles in e-koles. V ponudbi imajo več kot šeststo navadnih in električnih koles v sedemnajstih občinah po Sloveniji, kar »domačinom omogoča, da se izognejo gneči v cestnem prometu, obiskovalcem Ljubljane pa ponuja edinstveno priložnost za raziskovanje mesta skozi izkušnjo z električnim kolesom,« pove Peter Žnidaršič, vodja razvoja mikromobilnosti pri Nomagu.

Pomagajte nam izboljšati spletno mesto

Ste našli informacije, ki ste jih iskali?