V galerijah na prostem ob Ljubljanici na ogled podobe slovenske dediščine

Na Krakovskem nasipu je na ogled izbor povečav razglednic slikarja Maksima Gasparija iz edinstvene zbirke več kot petstotih, ki jo je v desetletjih zbiranja ustvaril zbiralec Marjan Marinšek.

Razglednice so se pojavile konec 19. stoletja; nedolgo zatem, ko so v Avstro-Ogrski monarhiji izdali prve dopisnice na svetu (leta 1869). Slovenski slikar Maksim Gaspari (1883–1980) jih je ustvarjal vse življenje. Dvajset let je kot risar in restavrator delal v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), kjer je prihajal v stik z etnografsko tematiko, tako značilno za njegov slikarski opus, pa tudi za razglednice.

Najstarejša znana razglednica je iz leta 1903. Pomembno skupino predstavlja serija Vojska v slikah (1914–1918), ki so ji sledile deklaracijske in plebiscitne razglednice kot propagandno orodje v podporo Majniški deklaraciji oziroma priključitvi avstrijske Koroške Jugoslaviji (1920). Gasparijeve razglednice pa so najbolj znane po božično-novoletnih in velikonočnih motivih. Tem sledijo motivi šeg življenjskega kroga (krst, poroka), tipizirani in idealizirani prizori iz vsakdanjega življenja ter Slovenske Marije. Pomembna sestavina motivike na razglednicah so stereotipizirane »narodne noše« oziroma pripadnostni kostumi.

V Slovenskem etnografskem muzeju pa si je mogoče do konca oktobra še ogledati veliko razstavo »Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda«.

Na Gallusovem nabrežju si je mogoče ogledati fotografsko razstavo, ki predstavlja delo znanstvenikov in znanstvenic Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v okviru humanističnih in družboslovnih ved, prav posebno na področju umetnostne in literarne zgodovine, zgodovine, zgodovinskega oziroma primerjalnega jezikoslovja, arheologije in etnologije. Raziskujejo različne vrste in oblike snovne in nesnovne kulturne dediščine. S tem ohranjajo zgodovinski spomin ter identiteto prostora in časa, obenem pa razvijajo metode za učinkovito evidentiranje, ohranjanje in interpretiranje dediščine.

Pri tem se povezujejo z drugimi fakultetami in akademijami Univerze v Ljubljani, s preostalimi univerzami v Sloveniji in po svetu, z inštituti, muzeji in galerijami ter drugimi ustanovami, ki hranijo in posredujejo dediščino.

Na Gallusovem nabrežju bodo 31. julija odprli fotografsko razstavo o azijski slonici Gangi, ki že skoraj pol stoletja navdušuje obiskovalce Živalskega vrta Ljubljana. Na panojih ob Ljubljanici bodo obiskovalci spoznavali njeno življenjsko pot, vlogo pri varovanju narave in zgodbe sobivanja ljudi s sloni.

Razstava bo skozi fotografije, zgodovinske utrinke in kratka besedila prikazala Gangin prihod iz Indije leta 1977, njen značaj, vsakdanji trening in skrb zanjo, pomen slonov v naravi in njihovo ogroženost, prizadevanja za ohranitev vrst, simboliko in kulturno vlogo slonov v zgodovini ter zgodbe ljudi, ki z Gango delijo vsakdan.

Na ogled bo do 29. avgusta.