Pojdi na vsebino

Del bogatega ustvarjalnega opusa Jožeta Plečnika so tudi spomeniki, še zlasti v poklon padlim v drugi svetovni vojni. Véliki arhitekt je bil namreč zaveden Slovenec in spomeniki narodnoosvobodilnemu boju so bili po vojni ena osrednjih nalog njegove šole na Fakulteti za arhitekturo. Zdaj so fotografije spomenikov na ogled na razstavi v Galeriji na prostem na Gallusovem nabrežju.

Plečnik je s pomočjo študentov ustvaril petindvajset spomenikov NOB; pet jih je v Ljubljani, preostale pa najdemo drugod po Sloveniji, od Vipave do Črne na Koroškem.

Tipološko jih je mogoče razdeliti na štiri zvrsti, vse pa odlikujejo izvirnost, inovativnost v formi, uporaba pretežno lokalnih materialov, pa tudi posebna pozornost pri načrtovanju njihove umestitve v prostor.

Plečnikovi spomeniki NOB so bili pretežno v obliki stebra ali slopa in se po vsebini navezujejo na ljudska znamenja iz preteklosti. Druga zvrst so spomeniki v obliki pokritih lop, pri čemer gre za preoblikovanje predvojnih kapelic ali za obliko mavzoleja. V tretjo zvrst spadajo spomeniki v obliki vodnjaka – s simbolnim pomenom žive vode kot živega spomina. Najzanimivejši in najizvirnejši pa so spomeniki z uporabo čistih arhitekturnih elementov: valja, kocke, kvadra in krogle. Eden takšnih stoji blizu Plečnikove hiše na Trnovem.

Za Plečnika je bilo znano, da je načrte izdeloval brezplačno. Naročniki spomenikov – večinoma okrajni odbori zveze borcev – so se Plečniku in študentom, ki so mu pomagali pri delu, tako oddolžili s kakšno domačo žganico, vinom, krompirjem, drvmi ali premogom.

Razstava »Plečnikovi spomeniki narodnoosvobodilnemu boju« bo na Gallusovem nabrežju na ogled do 9. junija 2022.

Sorodne vsebine