Špilk: čudovit izlet na najvišji vrh lukoviške občine
16. maj 2025
Ljubiteljem narave in pohodništva se v hribovitem zaledju Ljubljane odpirajo številne možnosti za čudovite krajše in nezahtevne izlete. Med njimi je tudi vzpon na Špilk, z 957 metri najvišji vrh lukoviške občine. Iz Blagovice povede do njega dobro označena planinska pot, ki pohodnika razvaja s pisanim mozaikom naravne in kulturne krajine: od gozdov ter prostranih pašnikov in razglednih travnikov do hribovskih vasic.
Na vrhu Špilka
Špilk ni razgleden vrh; poraščen je s pretežno redkim bukovim gozdom. A pravzaprav je »razgled« celo bliže očem: mnoštvo vitkih dreves in njihovih krošenj, ki se prekrivajo in stikajo visoko nad tlemi. Na vrhu so manjši leseni bivak, miza in klopi, ki jih je postavilo PD Blagovica. Tudi smerna plošča, ki nas umešča v prostor, je na vrhu, tako da si lahko predstavljamo, kaj nas obkroža v daljavi.
Na Špilk se je mogoče vzpeti iz Blagovice ali s Trojan; opisali bomo prvo možnost, ki je krajša, a z nekoliko več vzpona - pot traja okoli poldrugo uro, premagamo pa približno 550 metrov višinske razlike.
Pisan mozaik naravne in podeželske krajine
Označena planinska pot na Špilk se začenja v bližini cerkve sv. Petra, kjer je tudi večje parkirišče. Že ob cesti zagledamo planinska smerokaza: enega za Špilk, drugega pa za Golčaj na drugi strani regionalne ceste in za nekoliko bolj oddaljeno Limbarsko goro. Od tod nas pot kratek čas vodi ob cesti skozi kraj, z nje zavije na širši poljski kolovoz, zatem pa kmalu na ozko travnato stezo ob ograjenem pašnem pobočju, ki nas povede v gozd.
Na poti se do Gabrskih senožeti, travnate pašne planote pod Špilkom, izmenjujejo gozd, prostrani, pretežno pašni in razgledni travniki, pa tudi posejani s sadnim drevjem in zorani v njive. V poznih spomladanskih dneh je rastje še posebno bujno: drevje (prevladuje mešan bukov in iglast gozd) je olistano v živahnih odtenkih zelene, travnike pa barva pisano cvetje. Pogled potuje po hribovskem svetu nad Tuhinjsko dolino, od gozdnatih vzpetin nad Trojanami do Golčaja in Limbarske gore ... Na začetku poti nas resda spremlja zvok prometa na štajerski avtocesti, a ga preglasi glasba narave. Pot nas vodi tudi skozi manjši vasi, Prevoje in Gabrje pod Špilkom. V slednji se ji pridruži planinska pot iz Češnjice, ki je del Rokovnjaške planinske poti – od tod hodimo tudi po njej. To je 58 kilometrov dolga pot, ki krožno povezuje hribe in naselja med Lukovico in Trojanami. Ime je dobila po rokovnjačih, ki so nekoč živeli po hribih v Črnem grabnu, dolini, ki se razteza vzhodno od Domžal do Trojan, in njegovi okolici. Špilk je najvišja točka na poti.
Pot se pretežno zmerno vzpenja po gozdnih in travnatih stezah, travniških kolovozih, gozdnih makadamskih cestah in v vaseh po asfaltu, strmina pa se zaostri le malce pod vrhom: ko dosežemo Gabrske senožeti, nas planinske označbe s travnikov povedejo na ozko gozdno stezo. Tik pred vršnim vzponom se pot združi s to, ki pripelje s Trojan (in kamor se nadaljuje Rokovnjaška planinska pot).
Strm, a obenem prijeten vzpon v družbi slokih bukev nas po dobrih desetih minutah privede na Špilk. V bivaku sta skrinjica z vpisno knjigo in žigoma ter klop za zavetje pred dežjem.
Do izhodišča se vrnemo po poti vzpona.