Na konferenci City DNA o izzivih mestnega turizma

Ključni poudarki večdnevnega srečanja vodilne evropske mreže mestnih turističnih organizacij in destinacijskih menedžmentov so bili usmerjeni v razumevanje sodobnega obiskovalca, uporabo podatkov za sprejemanje boljših odločitev na ravni destinacij ter krepitev trajnostnega in vključujočega turizma. Poseben poudarek so organizatorji namenili tudi vprašanju, kako lahko destinacije ohranijo ravnovesje med kakovostjo življenja lokalnih prebivalcev in privlačnostjo za obiskovalce.

Govorci na številnih predavanjih so poudarili, da prihodnost turizma temelji na pametni rabi podatkov. Udeleženci predavanj so prisluhnili razlagam o vlogi podatkov in umetne inteligence pri oblikovanju turističnih strategij, od pametne uporabe podatkov, ki omogoča razumevanje gibanja obiskovalcev in njihovih potreb in želja v realnem času, do tega, kako je mogoče s pomočjo analitike izboljševati uporabniško izkušnjo in hkrati zmanjševati negativne vplive turizma na okolje in lokalno skupnost. Na predavanjih so poleg tega izpostavili razvoj personaliziranih doživetij, ki temeljijo na interesih posameznikov, ter vprašanju, kako digitalna orodja nadgrajujejo – ne pa nadomeščajo – človeški stik v turizmu. Razprave so se dotaknile tudi etičnih vidikov uporabe podatkov in pomembnosti transparentnosti pri komuniciranju z obiskovalci.

Na okrogli mizi o umetni inteligenci so sogovorniki poudarili, da ta temeljito spreminja način, kako obiskovalci načrtujejo potovanja; že 40 odstotkov Američanov jo uporablja v ta namen. Ljudje sicer še ne zaupajo toliko agentom UI, da bi jim organizirali in plačali potovanje; ker so potovanja kompleksna in draga, transakcijo na koncu opravijo sami.

Vloga organizacij, ki upravljajo destinacije, se vse bolj odmika od štetja prenočitev k skrbi za kakovost življenja prebivalcev. Turizem mora biti del rešitve urbanih izzivov, ne del problema, kar zahteva aktivno vključevanje v širše medresorske razprave o stanovanjski problematiki, mobilnosti in urbanem razvoju.

Vsako mesto poseduje edinstveno genetsko kodo, sestavljeno iz prirojenih (geografija, podnebje), podedovanih (kulturne norme, arhitektura, modeli upravljanja) in pridobljenih lastnosti (migracije, trgovina, diaspora). Ta koda se lahko pod vplivom kolektivnih šokov, kot so epidemije ali veliki mednarodni dogodki (npr. olimpijske igre) skozi čas spreminja. Glede na genetsko kodo za vsako mesto obstaja optimalni turizem, ki ne odgovarja na vprašanje, ali je turizma preveč ali premalo, ampak kakšna je prava mera in vrsta turizma za vsak posamezen kraj glede na njegovo nosilnost, ki izhaja iz njegovega DNK-ja. Pri tem je pomembno merjenje človeške dimenzije destinacij: poleg ekonomskih kazalnikov je treba meriti socialni kapital, zaupanje, stanovanjsko dostopnost in kulturno participacijo, saj so to pravi pokazatelji, ali turizem mestu koristi ali ga ruši.

V segmentu industrije srečanj so govorci na konferenci poudarili preobrazbo motivacijskih programov (incentive): namesto obiska resortov in standardnih programov udeleženci, še zlasti mlajše generacije, iščejo kurirane, transformativne izkušnje, ki jim pomagajo razumeti svet, imajo pozitiven vpliv na lokalne skupnosti in vključujejo elemente dobrega počutja. Zaradi aktualnih geopolitičnih razmer, ki onemogočajo dostop do nekaterih najbolj prepoznavnih destinacij, imajo zdaj priložnost za privabljanje dogodkov industrije srečanj druge destinacije. Ameriški organizatorji se tako recimo vse bolj zanimajo za manj znane evropske destinacije, med njimi sta bili omenjeni tudi Slovenija in Istra.

Na konferenci so predstavili tudi inovativen model uporabe kongresnega turizma za reševanje družbenih izzivov: Copenhagen Legacy Lab. Kopenhagen udeležence kongresov in drugih dogodkov industrije srečanj aktivno uporabi za vplivanje na politike in pospeševanje zelenega prehoda. Pristop temelji na izbiri kongresov, ki obravnavajo teme, pomembne tudi za dansko prestolnico, nato pa mesto v sodelovanju z združenji oblikuje program z dejanskim družbenim učinkom. Konkreten primer: ob kongresu o raku jajčnikov so organizirali dogodek o še neodobrenem zdravilu, pri katerem so sodelovale države, kjer je zdravilo že v uporabi; nanj so povabili ključne odločevalce in vplivne medije ter tako spodbudili spremembo zdravstvene politike.

Eno pomembnejših sporočil konference je bil tudi pozitiven vpliv potovanj na počutje ljudi. Na njej so predstavili raziskovalne dokaze, da potovanje zadovoljuje šest psiholoških potreb, ki jih vsakdanje življenje pogosto ne: počitek in odmik, avtonomija, socialna povezanost, stik z naravo, osebni razvoj in občutek smisla. Zanimiv podatek je, da mestni popotniki dosegajo skoraj enako raven dobrega počutja kot tisti, ki potujejo v naravo. Izsledki raziskave, opravljene med ljudmi po vrnitvi s potovanja, so med drugim tudi pokazali, da jih je 84 odstotkov med potovanjem preživelo čas z bližnjimi, kar je pomembna socialna vrednost v dobi epidemije osamljenosti.