Studio Draž: edinstven preplet družinske tradicije, vrhunske tehnologije in umetniškega pristopa

Studio Draž sta pravzaprav dva prostora na Gornjem trgu, streljaj proč od Herkulovega vodnjaka: v enem so razstavljena edinstvena oblačila in drugi modni kosi, v ozadju pa šivilje z Urško Draž ustvarjajo nova; v drugem se znajdemo sredi pletilnih strojev in neštetih barvnih niti – to je svet Tomaža Draža. Sorojenca sta sprva ustvarjala vsak zase, samostojno, pozneje pa sta tesno prepletla ustvarjalno pot. Ta ju je pripeljala do oblikovanja ene najbolj prepoznavnih in uglednih slovenskih modnih znamk.

Ljubljanska ustvarjalna scena je na ravni promocije (in s tem prepoznavnosti) v zadnjih nekaj letih čedalje bolj izpostavljena – tudi z doživetji, kakršno je Ustvarite vezalke v studiu Draž, ki ste ga oblikovali v sodelovanju s Turizmom Ljubljana. Kakšen je vajin pogled na ustvarjalni naboj mesta in njegovo prepoznavnost?

Urška: Zavedanje o bogastvu ustvarjalnega sveta v Ljubljani je bilo predolgo nezadostno – zdaj je končno mogoče videti, koliko ustvarjalcev nas je v mestu, ki se s svojim delom uspevamo preživljati, ki smo samooskrbni, samoobstojni.

Ustvarjata na Gornjem trgu, ki se začenja, kjer se končuje eden najbolj obljudenih delov Stare Ljubljane (Stari trg), in kjer je še vedno, ne glede na število obiskovalcev v mestu, pretežno umirjeno vzdušje ...

Urška: Tukaj sva že 26 let. Ko sva prišla sem, je bila Stara Ljubljana večino časa skoraj dobesedno mesto duhov. Na Gornji trg ni želel priti nihče drug. Tako rekoč sama sva začela obujati ustvarjalni duh tega prostora, kjer so nekoč že cvetele še zlasti različne obrti, pa tudi umetnost.

Tomaž: V času, ko sva se prijavila na občinski razpis za najem prostora na Gornjem trgu, so bratje Lorenz že spodbujali vnovično oživljanje Stare Ljubljane, tudi z vidika ustvarjalnosti. (Primož Lorenz, eden od njih, je bil predsednik Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra in ustanovitelj ter predsednik ustanove Imago Slovenia, ki še vedno pripravlja odmevne kulturne dogodke v starem jedru, op. p.) Gornji trg je bil več stoletij obrtniški in midva le nadaljujeva to tradicijo. V skoraj tridesetih letih nas je bilo tukaj sicer več modnih oblikovalcev, a so sčasoma večinoma obupali in odšli.

Zdaj na Gornjem trgu domuje več ustvarjalcev z različnih področij; lani na pragu poletja ste za obiskovalce tudi pripravili skupen dogodek?

Tomaž: Tako je, pred kakšnima dvema letoma smo se povezali in skupaj pripravimo manjši dogodek, na katerem se predstavimo obiskovalcem. Povabimo jih v svoje studie in ateljeje ter jim predstavimo svoje delo.

Pletenine Draž spadajo med znane in visoko cenjene slovenske modne znamke, pa vendarle: obstati in vzdrževati ugled tako dolgo je nedvomno uspeh. In na lokaciji v mestu, ki še zdaleč ne spada med najbolj obljudene.

Urška: Če ne bi imela že leta stalnih strank, nikakor ne bi preživela. Mislim, da nama je uspelo oziroma nama uspeva predvsem z ustvarjalnostjo, inovativnostjo, strokovnostjo, profesionalnostjo, pravim odnosom do ljudi – zaposlenih, strank in drugih, s katerimi sodelujeva -, neskončno ljubeznijo do svojega dela in vztrajnostjo. In s tem, da od nekdaj delava z mislijo na dolgoročnost, trajnost. Najina oblačila so brezčasna - vsa na željo strank popraviva, predelava, pa najsi bodo še tako stara.

Tomaž: Najina oblačila se prenašajo tudi z generacije na generacijo. Podaljšujeva jim življenjsko dobo.

Urška: S tem sva si ustvarila skupnost ljudi, ki nama zaupajo, saj vedo, da bova vselej poskrbela, da bodo lahko kateri koli kos oblačila lahko nosili tako dolgo, kot ga bodo želeli. Noben kos oblačila tako ni končen - vedno mu lahko vdihneva novo življenje. To ni dobičkonosno, a nočeva vsega presojati skozi denar. Finančna plat dela je seveda pomembna, a obenem si prizadevava, da ima najino delo tudi močno etično vrednost.

Tomaž: To, da sva še vedno tu, je tudi odraz najine želje po nenehnem napredku. Za vsako kolekcijo hočeva, da je nekaj novega, boljšega, drugačnega.

Kako si delita delo? Na eni strani je skrb za edinstvenost vzorcev, krojev ..., na drugi nenehno sledenje tehnološkemu napredku, ki ima pri vajinem delu izjemno pomembno vlogo.

Tomaž: Sprva sva delala vsak zase, svoje kolekcije. Sčasoma sva ugotovila, da meni bolj ustreza delo s tehnologijo (pletenje in vzorci), Urški pa delo s kroji in ljudmi. Tako sva se specializirala in povezala.

Urška: Noben kos oblačila in drugih izdelkov (Urška in Tomaž izdelujeta tudi izdelke notranjega oblikovanja: od zaves in pregrinjal za sedežne garniture do oblog sten in slik ter izdelkov vsakdanje uporabe, op. p.) ni povsem njegov ali povsem moj. Vsak je preplet najinih znanj, navdiha in dela. Tomaž recimo ustvari vzorce, jaz jih izberem. Skozi leta se izostri občutek, kateri bo pravi, za kakšen kos in za koga. Moje delo je poleg tega delo z zaposlenimi, ki šivajo, in s strankami.

Tehnologija ima neko trdno podstat, iz katere je mogoče črpati zamisli za nadaljnji razvoj, navdih pa se zdi bolj občutljiva stvar – z bojaznijo, da lahko kdaj presahne, še zlasti, če je ustvarjalna pot tako dolga, kot je vajina?

Urška: Mogoče se s to sposobnostjo že rodiš, ne vem. Večen navdih nama je najina babica, ki je znala vsakemu kosu oblačila vdahniti novo življenje. Nisva je osebno spoznala, a njene fotografije so naju prevzele: kako je kljub zelo težkemu življenju z ustvarjalnostjo in dostojanstvom poskrbela, da je bila, prav tako njene tri hčerke, vselej lepo urejena. V ozadju navdiha je zagotovo tudi nenehna potreba po tem, da raziskuješ, kaj vse bi še lahko ustvaril. Vsakič znova komaj čakam, da se lahko lotim ustvarjanja novega oblačila.

Tomaž: Tudi napredek tehnologije pri tem igra pomembno vlogo. Od začetka digitalne fotografije do umetne inteligence – vse to odpira nove priložnosti za ustvarjanje. In za sodelovanje z ustvarjalci in strokovnjaki z različnih področij, od znanosti do umetnosti, od matematikov in biologov do slikarjev. Vse to odpira nove navdihe, nove koncepte, vedno znova. Osupljivo je, na primer, kakšne vzorce odkrivajo biologi v naravi z mikroskopom. In recimo Zavod za popularizacijo matematike Mathema, ki se ukvarja tudi s prepletanjem matematike in umetnosti. Izmišljujejo si matematične funkcije, s katerimi ustvarjajo grafike v tridimenzionalnem računalniškem prostoru. Ko sva navezala stik z njimi, so nama predali svoj računalniški program in formule, da sva jih lahko naprej vrtela po svoje in ustvarjala nove vzorce.

Urška: Dovolj dolgo pot imava za sabo in dovolj zaupanja vase, da veva, da navdih ne bo presahnil. Postal je del najinega življenja. Ni nama ga treba iskati, pojavlja se spontano, z delom. Sva pa na ravni dela do sebe zelo stroga, veliko zahtevava od sebe. Dokler ne bom popolnoma zadovoljna z obleko, recimo, ne bo končana. To lahko pomeni dolge prepire z oblačili v delu (smeh).

Tomaž: Kar zadeva tehnologijo, imava za sabo že tretjo kolekcijo, ki sva jo ustvarila s pomočjo umetne inteligence. Sprejela sva jo z odprtimi rokami kot zelo učinkovito in kreativno orodje. Radoveden sem, kakšne možnosti, o katerih zdaj ne vemo še nič, nama bo še ponudila.

Urška: Umetna inteligenca ne bo nikoli nadomestila človeškega obrtništva. Lahko pa nam je v pomoč pri tem, da pridemo do boljših rezultatov.

Če se za konec vrnemo še k doživetju Ustvarite vezalke v studiu Draž: kako ste se odločili za vezalke in kaj na doživetju izkusijo in spoznajo obiskovalci?

Urška: Vezalke so izdelek, ki ga je razmeroma preprosto izdelati, obenem pa so najmanjši vdor v modno podobo človeka, a z veliko učinka. Povsem lahko spremenijo, olepšajo videz obutve. Sicer se na doživetju posvetiva predvsem predstavitvi najinih kolekcij, inspiracij, tehničnega znanja in prakse. Ko vse to predstaviva tujcem, ki naju obiščejo, in ko jim pomagava izbirati niti za njihove nove vezalke, so navdušeni, presenečeni. Povedo, da niso še nikoli obiskali, niti ne poznajo nekoga, ki dela, kot delava midva.