Pojdi na vsebino

V Londonu je bila od 4. do 6. novembra ena najpomembnejših svetovnih turističnih borz World Travel Market (WTM) v letu. Udeležba na njej povečuje vidnost in prepoznavnost destinacij, na njej se stkejo številne poslovne vezi, zanimiva pa je tudi zaradi bogatega nabora predavanj o aktualnih temah v turizmu in trendih, ki oblikujejo turistično ponudbo in povpraševanje po vsem svetu.

Stojnica Ljubljane na WTM v Londonu.

© Nino Verdnik

Turizem Ljubljana je – na slovenski stojnici – predstavljal Ljubljano kot sodobno prestolnico, ki nenehno dopolnjuje svojo ponudbo in tako obiskovalcem ponuja čedalje več; tudi v tesni povezanosti z regijo Osrednja Slovenija.

Borza je bila prvi dan odprta zgolj za poslovno javnost, preostala tudi za splošno. Turizem Ljubljana je v vseh treh dneh predstavljal slovensko prestolnico in njeno zaledje ter njuno turistično ponudbo številnim novinarjem, blogerjem in vlogerjem, vplivnežem, avtorjem turističnih vodnikov, turoperaterjem in agentom ter drugi strokovni javnosti. Med obiskovalci predstavitve Ljubljane na slovenski stojnici pa so bili tudi takšni, ki načrtujejo zasebni obisk Ljubljane.

Širok nabor predavanj o aktualnih temah in trendih

Predavanja na borzi so se dotaknila širokega nabora aktualnih tem in trendov: trajnostnega razvoja, čezmernega turizma, gastronomskega turizma, razvoja turističnih produktov, spletnega marketinga in številnih drugih, ki so zanimive tudi za nadaljnji razvoj turizma v Ljubljani.

Tako je bilo mogoče v Londonu prisluhniti napovedim o prihodnosti sodelovanja z vplivneži, ki za svoje objave za zdaj uporabljajo večinoma (v 80 odstotkih) Instagram; tega naj bi počasi začenjale izrinjati druge platforme, kot sta, na primer, YouTube in LinkedIn. Vplivneže z največjim dosegom, ki so zdaj najbolj zaželeni za promocijo destinacij, pa naj bi sčasoma »preglasili« nišni vplivneži, ki zagotavljajo učinkovitejšo promocijo določenih produktov oziroma doživetij, saj nagovarjajo jasno izbrano ciljno skupino.

Precej predavanj je bilo na temo trajnostnega razvoja in dostopnosti destinacij, ki naj bo razumljena čim širše in naj omogoča prijazen pristop destinacij do vseh obiskovalcev, pri katerih je obisk kakor koli otežen. Predavanja o pereči temi čezmernega turizma so prinesla vpogled v prizadevanja nekaterih destinacij za zajezitev obiska, kjer je to nujno potrebno; tako je bilo denimo mogoče prisluhniti predlogu, da se morajo destinacije, ki imajo preveč obiskovalcev ali pa jih utegnejo imeti, odločiti, ali bodo svoje znamenitosti še naprej oglaševale, premisliti pa je treba tudi o številu turistov, ki jih destinacija lahko sprejme.

Govor je bil o pametnem turizmu – o tem, na primer, da je pametni turizem kombinacija pametnega mesta in dobre izkušnje njegovih obiskovalcev. Mesto mora torej slediti trajnostnemu (pametnemu) razvoju in vanj vključevati tehnološke rešitve v mestnih službah, podjetjih, javnemu prevozu ...

Med aktualnimi temami v turizmu pa sta še vedno tudi milenijska generacija in generacija Z, na kateri je turistična industrija v zadnjih letih izjemno pozorna. Tako je londonska borza prinesla tudi vpogled v nekatere njune potovalne navade: predstavniki teh generacij nastanitev večinoma rezervirajo mesec dni pred obiskom destinacije po spletu, oglede ali doživetja pa kupijo le tri dni pred odhodom v destinacijo – ali v destinaciji, v turističnih informacijskih centrih. Se pa število spletnih rezervacij povečuje, še zlasti na mobilnih telefonih, ki že prehitevajo rezervacije na klasičnem računalniku.

Sorodne vsebine