Pojdi na vsebino

Društvo za ohranjanje dediščine na Gradežu pripravlja v nedeljo, 17. septembra, tradicionalno prireditev Praznik suhega sadja. Ena najstarejših vasi v občini Velike Lašče je namreč najbolj znana po sušilnici sadja iz leta 1938, ki je še edini tak primer v Sloveniji. Obenem je tudi zakladnica ohranjene dediščine, nadaljevanje poti proti Kočevju pa nas popelje do zibelke slovenske književnosti, do Trubarjevih krajev.

Gospe za leseno mizo.

© Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik

Sušenje sadja so tukajšnji prebivalci v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja opustili, a so leta 2003 sušilnico obnovili, Društvo za ohranjanje dediščine pa jo redno uporablja. Sadje sušijo brez škodljivih dodatkov. Toplota peči na drva in nenehna regulacija zraka poskrbita, da izgubi toliko vlage, da se ne morejo več razvijati nezaželeni mikroorganizmi. Sladkor, ki ostane, je edini konzervans, zato naravno posušeno sadje potemni. Naravno posušeno sadje je ob pravilnem shranjevanju dobro tudi tri leta, če ga namakamo v vodi, pa ima spet okus svežega.

V vasi je mogoče pokusiti in kupiti suho sadje, prodajajo tudi vloženega v domačem medu ali žganju. V žganje namakajo še borovnice, češnje, jagode, brinje, orehe ... Pridelujejo domač sok, jabolčni kis, domače marmelade iz različnega sadja, vlagajo zelenjavo, gozdne plodove in sadje.

Ohranjena dediščina

Vas je bila zanimiva tudi za Slovenski etnografski muzej, saj je že leta 1948 njegova terenska raziskovalna skupina sistematično opisala, zrisala in fotografirala vse hiše, vodnjake, hleve, kozolce, čebelnjake, značilne skrinje ter drugo stanovanjsko in delovno opremo. Ohranjeni so tudi zapisi o pogovorih z vaščani o življenju, delu, prehrani, noši, šegah in navadah.

Med najzanimivejšimi primeri ohranjene dediščine v vasi je nov kozolec – toplar, v katerem je zbranih več kot štiristo kosov stare opreme in orodja, različnih predmetov, ki so jih nekoč uporabljali na kmetiji, na polju, v hiši. V vasi stoji okoli 150 let stara lesena kašča. Nekoč so v kaščah shranjevali žito, mast in prekajeno suho meso. Ista družina še ohranja črno kuhinjo iz leta 1856, v kateri so na ogled tudi stari gospodinjski pripomočki. V vasi so tudi stara gostilniška klet, stari vodnjaki, kamnite hiše, kozolci, med katerimi je posebnež z izvlečno diro za sušenje prosa, Marijini kapelici ... Sredi vasi stoji hiša, ki je ohranila nekaj tedanje zunanjosti, ko je v njej prebival skladatelj Marij Kogoj, najbolj znan po operi Črne maske. Stara podoba vasi (fotografije in predmeti) je deloma na ogled tudi v prostoru poleg sušilnice sadja.

Praznična nedelja tudi v znamenju Primoža Trubarja

Praznična nedelja se bo začela ob 9. uri s pohodom po Trubarjevi rojstni fari. Pot bo potekala od Doma krajanov Turjak po učni gozdni poti do Trubarjeve domačije na Rašici, cerkve sv. Kancijana v Škocjanu, kjer je bil Primož Trubar krščen. Pohod se bo končal na Gradežu na osrednji prireditvi ob Prazniku suhega sadja, ki se bo začela ob 12. uri in na kateri si bo mogoče med drugim ogledati sušenje sadja v peči na drva in druga tradicionalna opravila, ohranjeno dediščino in gobarsko razstavo, na tržnici bodo na ogled izdelki domače obrti, v pokušnjo pa bodo jedi, pripravljene na tradicionalen način: prosena kaša s suhimi slivami, ajdova kaša z jurčki, golaž iz kotla in številne domače slaščice po starih receptih.

Sorodne vsebine