Ljubljansko barje

Ljubljansko barje je naravno področje močvirij in šotišč, znano po redkih živalskih in rastlinskih vrstah. Meri okrog 160 kvadratnih kilometrov. Zaradi edinstvenih lastnosti močvirskih tal in dna reke Ljubljanice so se na barju ohranila pričevanja vseh zgodovinskih obdobij in kultur.

Struga reke Ljubljanice na območju Ljubljanskega Barja sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Arheologi, ki so v njej našli predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do novega veka, menijo, da je imela reka kultni pomen. Obiščite razstavišče Moja Ljubljanica in se seznanite z njeno bogato dediščino.

V prazgodovini je večji del barja pokrivalo plitvo jezero, ob katerem so živeli Koliščarji. V vlažnih barjanskih tleh se je njihova zapuščina odlično ohranila. Skupina dveh prazgodovinskih kolišč pri Igu je vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Najpomembnejše med najdbami, ki so na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, Narodnem muzeju Slovenije in razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki, je najstarejše leseno kolo na svetu, izdelano pred okoli 5200 leti.

Ljubljansko barje je idealno za kolesarske izlete po slikovitih manj prometnih cestah in makadamskih poljskih poteh. Med priljubljenimi kolesarskimi cilji so Iški Vintgar, Podpeško jezero in soteska Pekel. Za bolj kondicijsko pripravljene priporočamo vzpon na Rakitno ali Krim.

Nekdanja šotišča na Barju so izginila zaradi izsuševanja in izkoriščanja šote v preteklih stoletjih, a del jih je ohranjen v naravnih rezervatih Goriški mah in Mali plac. Pisan ptičji svet lahko opazujete v naravnem rezervatu Iški Morost, v dolini Drage pri Igu pa se sprehodite po učni poti ob sedmih ribnikih.

Na vlažnih barjanskih travnikih gnezdi 100 različnih vrst ptic, še več pa se jih tam ustavi med selitvami. Na njih med drugim živijo srne, vidre in druga manjša divjad ter kar 89 vrst metuljev. V naravnem rezervatu Iški Morost lahko opazujete redke vrste ptic kot so kosec, veliki škurh, prepelica idr.

Spomladi se barjanski travniki obarvajo v žive barve ekstravagantnih temno rdečih cvetov močvirskih logaric ter rumenih kalužnic. Nato se barve živahno menjujejo skozi vse toplejše mesece z belimi munci, orhidejami, živordečimi kukavicami in še številnimi drugimi vrstami.

Poplave na Ljubljanskem barju ob spomladanskem in jesenskem deževju ter pozimi so povsem naraven pojav. Reka Ljubljanica in njeni pritoki se napolnijo z izjemno količino vode, ki ne uspe sproti odteči. Poplave ponujajo impresivne prizore, ki jih vsako leto ovekovečijo številni fotografi.

Cerkev v Črni vasi na Ljubljanskem barju je ena najbolj izvirnih stavb slovitega arhitekta. Zaradi močvirnega terena stoji na pilotih. Zaradi pomanjkanja sredstev za njeno gradnjo je Plečnik dodobra uporabil spretnost lokalnih rokodelcev in reciklirane materiale.

Z manjšega hriba, na katerem že od 16. stoletja stoji slikovita romarska cerkvica Sv. Ane, se razprostira izjemen razgled na Ljubljansko barje, hribovja Osrednje Slovenije ter slovenske Alpe, ki se dvigajo za njimi. Do te priljubljene foto točke se povzpnete od Podpeškega jezera.