V baročnem slogu pa je bila zgrajena oziroma po potresu leta 1511 prenovljena tudi večina znamenitih ljubljanskih cerkva.
Konec 17. stoletja je bila ustanovljena Academia operosorum, družba učenjakov po italijanskem vzoru. Slednji so v mesto med drugim vabili tuje stavbarje in kiparje. Tako je dotedanjo renesančno podobo mesta dokončno prekril barok. Hiše so dobile nova pročelja, nadzidali so jim tretje nadstropje, notranjščine pa so krasila arkadna dvorišča in stopnišča. Krona baročne ustvarjalnosti v Ljubljani so bila dela po rodu beneškega kiparja Francesca Robbe, ki je med ostalim pred Mestno hišo, eno najizrazitejših baročnih stavb, postavil svoj znameniti Vodnjak treh kranjskih rek. V okolici Ljubljane je vrsta baročnih cerkva in gradov.
