Secesijska Ljubljana

Novi umetnostni slog, art nouveau, ki je zaznamoval več evropskih mest na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je znan pod različnimi imeni in različicami. V Ljubljani se je pod vplivom umetnostnih tokov na Dunaju uveljavil kot secesija in zaznamoval predvsem dogajanje v arhitekturi.

Meščanstvo se je s secesijo želelo približati plemstvu, ob tem pa uveljaviti lastne estetske poglede, ki ne bi več posnemali starejših slogov. Ustvarjalci so izkoristili možnosti serijske industrijske proizvodnje in nove surovine (železo, jeklo, steklo, železobeton). Svoj navdih so iskali v rastlinskem in živalskem svetu, folklornih motivih, eksotičnih kulturah in religijah, geometrijskih oblikah itd.

V Ljubljani so secesijske stavbe oblikovali večinoma domači arhitekti, ki so z gradnjo v novem slogu prispevali k narodnemu prebujenju, podobno kot arhitekti na Madžarskem, na Škotskem, v Kataloniji, na Finskem in drugod.

Prva pomembna secesijska stvaritev v Ljubljani je Zmajski most, zgrajen leta 1901, glavnina secesijskih stavb pa je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja med starim mestnim jedrom in železniško postajo ob Miklošičevi ulici.

Arhitekt dr. Maks Fabiani v Ljubljani

Njegova bogata zapuščina ga uvršča med najpomembnejše arhitekte Srednje Evrope na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje. Arhitekt Fabiani je bil sodelavec arhitekta Otta Wagnerja, eden tvorcev in v letih 1903 - 1904 dejaven ustvarjalec Dunajske secesije. K uveljavitvi načel moderne arhitekture je prispeval z delovanjem v krogu dunajskih umetnikov in s svojimi znamenitimi stavbami v secesijskem slogu na Dunaju, v Ljubljani, Gorici in Trstu v letih med 1899 in 1909. Bil je tudi avtor nove urbanistične zasnove Ljubljane po katastrofalnem potresu leta 1895.

Related

Naloži več Load more