Dol pri Ljubljani

Dodajam v My Visit Dodaj v MyVisit

Dol je vas v bližini sotočja treh rek: Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice.

V preteklosti je življenje v teh krajih zaznamovala plovba po reki Savi, po kateri se je pred izgradnjo železnice odvijala večina prometa.    

Širše območje Dola pri Ljubljani obkrožajo pohodniške in kolesarske poti, prijazno pa vas sprejmejo tudi na vrsti okoliških kmetij, ki prodajajo svoje pridelke.

Foto: Aleš Fevžer

V 19. stoletju je bila vas znana po vsej Evropi. Ob njej je namreč sredi obsežnega parka stal dvorec, zgrajen leta 1540, katerega lastnik je bil od leta 1815 Jožef Kalasanc Erberg, kulturni zgodovinar, zbiratelj starin in umetnin ter mecen. Jožef Kalasanc Erberg je dal dolskemu dvorcu klasicistično podobo ter uredil botanični vrt z več kot sedem tisoč rastlinami, zbiral je znanja in predmete s Kranjske, predvsem arhiv o kranjskih plemiških rodbinah, zbral pa je tudi izjemno pomembno knjižnico z dragocenimi kranjskimi rokopisi in knjigami. Pri njem se je zbirala tedanja ljubljanska gospoda, leta 1821 (v času kongresa svete alianse) pa je grad svojega nekdanjega vzgojitelja Erberga obiskal tudi cesar Franc I.

Žal v prejšnjih časih tako imeniten dvorec danes propada. Na čudovit park z drevoredi, ribnikom, vodometi in botaničnim vrtom spominjajo le še nekatera drevesa, stopnišče, kamniti empirski spomenik, klesan v obliki jonskega stebra, ki je bil postavljen v spomin na obisk cesarja Franca I., ter dva klasicistična paviljona in kapelica ob platanah na koncu (danes hruškovega) drevoreda. Paviljona je v letih 1827-31 sezidal beneški arhitekt Franceso Cocani. S stebričastima pročeljema si stojita nasproti, vhodni fasadi sta bogato členjeni; v nišah so postavljeni kipi štirih muz – slikarstva, arhitekture, pesništva in glasbe, ki jih je ustvaril Martin Kischner leta 1834. Tudi zunanji fasadi spominjata na antične templje. Severni paviljon (1831) je bil namenjen arhivu s knjižnico, južni in najprej zgrajeni (1822) pa likovni zbirki in muzeju – prvemu muzeju na Slovenskem.

Danes si lahko v paviljonih ogledamo najrazličnejše razstave ter prisostvujemo številnim kulturnim dogodkom, lahko pa se dogovorite tudi za svečano poroko. V času nastanka je bil park eden najlepših, zato so ga krstili za »Kranjski Versailles«. Delček nekdanjega blišča lahko začutimo ob sprehodu skozi grajske drevorede z gabri, hruškami ali platanami ter ob pogledu na star empirski obelisk sredi travnika postavljen leta 1821 ob obisku cesarja Franca I. v Dolu. V tem času je bil Dol zbirališče ljubljanskega plemstva in vseh, ki so takrat na Kranjskem kaj veljali.

Sorodne vsebine